"NLB je enostransko znižala obrestne mere med varčevanjem, varčevalcem pa ni dala možnosti, da zaradi znižanja obrestne mere odstopijo od pogodb. Ti so bili ob podpisovanju pogodb prepričani, da je obrestna mera nespremenljiva oziroma da se ne more znižati pod začetno obrestno mero," je povedala Breda Kutin, predsednica ZPS
Nekemu svojemu varčevalcu naj bi tako NLB v petih letih znižala obrestno mero s 5,50 na 0,80 odstotka, s čimer je bil varčevalec oškodovan za 2000 evrov. Po zahtevi ZPS, da NLB varčevalcu ponovno izračuna vsoto privarčevanih sredstev in mu izplača razliko, je banka zahtevi ugodila.
Kutinovo skrbi, da ne gre le za osamljene primere, temveč za načrtno zavajanje potrošnikov. Iz pojasnil, ki so jih prejeli od Banke Slovenije, sklepajo, da obstaja velika verjetnost podobnih praks pri dolgoročnih varčevanjih tudi v drugih bankah. Kutinova opozarja, da glede tega nad bankami nimamo ustreznega nadzorstva, za učinkovitejše in hitrejše reševanje finančnih sporov pa bi bilo po njenem mnenju nujno čim prej uvesti mehanizem za zunajsodno reševanje sporov.
Po dolgotrajni sodni poti se medtem rešujejo primeri zavajanja pri Modrem varčevanju, kjer je bilo doslej vloženih že več kot 150 tožb. Sodišče v Trbovljah je na prvi stopnji že odločilo v korist varčevalca, jeseni pa je pričakovati tudi odločitev sodišča v Ljubljani. Sicer pa je NLB ponudila poravnavo vsem varčevalcem, ne le tistim, ki so vložili tožbe, pri čemer pa po pojasnilih ZPS banka za poravnavo po navadi ponudi le polovično vrednost oškodovanja.
