Skupna ocenjena vrednost teh odločb je 600.000 evrov, za okoli milijon evrov oziroma približno 1700 neizdanih odločb pa je še kmetijsko-okoljskih ukrepov.
"Če bi kmetijski minister Iztok Jarc svoje delo opravljal, kot bi moral, bi na agenciji naredil red," je poudaril štajerski kmet Milan Unuk in dodal, da imajo kmetje zaradi poznih izplačil subvencij velike težave: "Da lahko traktor napolniš z gorivom in ga poženeš, moraš prodati dva prašiča, zvečer pa je rezervoar spet prazen."
Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja na očitke o zamudi pri izdaji odločb in izplačilu subvencij odgovarjajo s pojasnilom, da so najpogostejši razlogi za to smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, nedokončani postopki dedovanja ali neurejeni bančni računi kmetov, pri kmetijsko-okoljskih ukrepih (SKOP) pa tudi nedovoljena odstopanja oziroma zmanjšanja površin, ki jih kmetje obdelujejo. Zaradi tega so od agencije prejeli poziv za pojasnitev, vendar so, tako agencija, na željo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije te pozive začeli pošiljati dober mesec kasneje, kot je bilo predvideno.
Kmečki sindikat se bo pisno pritožil tudi ministru za javno upravo Gregorju Virantu, saj agencija pri javnih razpisih, zlasti pri naložbah na kmetijah, po njihovem ne spoštuje zakona o upravnem postopku. Razpis je bil namreč končan 30. novembra, torej pred slabimi osmimi meseci, nekateri kmetje pa še danes ne vedo, ali je bila njihova vloga uspešna ali ne. Na agenciji pravijo, da je bilo več kot 80 odstotkov vlog, prispelih na 13 razpisov, skupaj vrednih 102 milijona evrov, nepopolnih, zato so morali vlagatelje pozvati k dopolnitvi ali razjasnitvi.
To podaljšuje postopke obravnave vlog in rok za izdajo odločb, se pa postavlja vprašanje, zakaj toliko nepopolnih vlog, ko pa jih pripravljajo kmetijski svetovalci, za kar jim morajo kmetje plačati po petsto evrov ali še več.
