Julij Cezar je v Veliko Britanijo priplul s 100 vojaškimi ladjami in dvema legijama s približni deset tisoč možmi. Ko se je približal belim klifom Dovra, polnih keltskih vojakov, se je odločil, da bo piskal boljše mesto za pristanek. Flota se je tako premaknila za sedem milj, kjer je našla primeren prostor za pristanek.
Vprašanje, ki je begalo zgodovinarje, je bilo, kje točno je Cezar pristal, saj iz virov ni bilo jasno, ali je plul levo ali desno od Dovra. Izkazalo se je, da so bili avgusta lani praktično enaki astronomski in vremenski pogoji kot avgusta leta 55 pred našim štetjem, zato so se raziskovalci odločili za organizacijo ekspedicije, na kateri so „ponovili“ Cezarjev prihod.26. avgusta je jabolko, ki so ga spustili v morje v času, ko naj bi se Cezar odločil za premik flote, je odneslo jugozahodno v smeri Dovra, kar je dokazovalo, da rimska flota tega dne ni mogla pluti od Dovra proti Dealu.
Znanstveniki, ki jih je vodil dr. Olson, so zato predlagali, da se datum invazije premakne za nekaj dni nazaj, da 22. ali 23. avgust. Takrat je morski tok omogočil Cezarju, de je obrnil floto proti severovzhodu in po sedmih miljah pristal v Dealu.
