BZÖ bi s tem prejel skoraj enako podporo kakor pred razkolom v stranki deželnega glavarja Haiderja. Ta je na zadnjih deželnozborskih volitvah leta 2004 nastopil še na čelu svobodnjaška stranke (FPÖ), ki jo je tedaj podprlo 42,5 odstotka volivcev. Leta 2005 se je FPÖ razcepila, Haider pa je s somišljeniki ustanovil BZÖ.
Medtem ko bi Haiderju na volitvah kljub razkolu v nekdanjem političnem gibanju uspelo ohraniti podporo, pa bi ta v primerjavi z zadnjimi deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem upadla SPÖ. Medtem ko je leta 2004 prejel 38,4 odstotka glasov, bi ji sedaj zaupalo le še 32 odstotkov volivcev, je ugotovila anketa, ki jo je izvedel institut market.
Slabo kaže tudi ljudski stranki (ÖVP) na avstrijskem Koroškem, ki bi sedaj za seboj lahko zbrala le 11 odstotkov volivcev. Leta 2004 je sicer dosegla svoj najslabši rezultat v zgodovini z 11,6 odstotka glasov.
Ponovni vstop v deželni zbor bi lahko uspel Zelenim, ki so leta 2004 na avstrijskem Koroškem dobili prva dva poslanca. Po 6,7 odstotka podpore pred štirimi leti se jim sedaj obeta celo osem odstotkov glasov. Načrtovana reforma koroškega volilnega reda pa bi ponovni vstop v deželni zbor avstrijske Koroške lahko omogočila tudi Haiderjevi bivši stranki FPÖ, ki bi prejela 6 odstotkov glasov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Inštitut market za tednik Kärntner Woche ni izmeril morebitne podpore edini slovenski stranki na avstrijskem Koroškem, Enotni listi (EL).
