Ponavadi je tako, da nepopustljivost povezujemo z Nemčijo. A na Euru 2008 so do danes - tudi s precejšnjo pomočjo boginje Fortune - to človeško vrlino v najboljši možni luči manifestirali prav tisti, ki so ponavadi bolj "sredozemskih" navad. Turki so se v zadnjih trenutkih izvlekli najprej proti Čehom, nato še proti Hrvatom. Današnja tekma pa je v primerjavi z omenjenima imela eno bistveno razliko. Turški selektor Fatih Terim v ekipi ni imel poškodovanega enega izmed junakov slovitih infarktnih končnic Nihata Kahvecija, ki bi mu danes ob vseh zgrešenih priložnostih kot izvrsten strelec prišel še kako prav.

Nemci, ki so v četrtfinalu taktično ugonobili od mnogih favorizirane Portugalce, so namreč z veliko težavami v polfinalu ugnali državo z drugega konca Sredozemlja. Hkrati so dokazali, zakaj (vsaj delno) velja rek "Nogomet je igra enajstih igralcev proti enajstim, v kateri vedno zmagajo Nemci", saj so Turki igrali pogumno, bili v prvem polčasu precej boljši tekmec, a so morali na koncu vendarle priznati premoč klasično neatraktivni predstavi Nemcev. Motor "elfa" je bil pač tudi tokrat ravno dovolj dobro namazan in resda dobesedno od poškodb in kartonov zdesetkanim Turkom ni dopustil presenečenja. Z zmago (ne pa z igro) so izbranci Joachima Löwa vrgli rokavico tudi bodisi zvezdniškim Špancem bodisi novopečenim ljubljencem nogometne igre Rusom.

Povsem proti pričakovanjem so Nemci začeli v slogu "starih dizlov". Praktično ves prvi polčas so iskali pravo delovno temperaturo, na drugi strani pa so Turki takoj krenili v visokih obratih in popolnoma zmedli sicer visok, toda tokrat precej statičen obrambni zid "elfa". Posledica tega so bile kar tri turške priložnosti v prvih 13 minutah, najlepšo je prav v 13. zapravil Kazim Kazim, ki je zadel prečko. Ko pa je isti igralec v 22. minuti spet zatresel prečko nemških vrat, je bilo to tudi dovolj za zasluženo turško vodstvo. Žoga se je namreč od okvirja odbila do Ugurja Borala, ki je s šibkim strelom ukanil nespretnega Jensa Lehmanna. Nemci, ki so bili še najnevarnejši v protinapadih, so izenačili prav po enem izmed teh, ko je Lukas Podolski (v 34. minuti je sam zapravil eno priložnost) podal z leve strani, Bastian Schweinsteiger pa je žogo preusmeril za hrbet Rüstüja Recberja.

Nemški selektor je ob polčasu namesto poškodovanega in tudi nerazpoloženega Simona Rolfesa vpoklical Torstna Fringsa in skušal izboljšati igro na sredini igrišča. A v večinoma slabem drugem delu od tega ni bilo nič, prav tako pa ne priložnosti. Nemci so še vedno po igrišču tekali podobno "ogreti" kot v prvem polčasu, medtem ko so se Turki umirili in previdneje čakali končnico tekme. Šele v 73. minuti so Nemci prek Thomasa Hitzlspergerja kot prvi v drugem polčasu izvedli omembe vreden strel, ki je le za nekaj centimetrov zgrešil cilj.

V 78. minuti pa so Löwovi izbranci povsem nepričakovano prišli do vodstva, ki jim ga je podaril Recber. Philipp Lahm je poslal dolgo podajo v kazenski prostor, kjer je bil najvišji v skoku Miroslav Klose, Recber pa je po nepotrebnem zapustil vrata in tako žogi odprl pot v mrežo. Toda neverjetni preobrati Turkov, v katere praktično nihče več ni verjel, so se še enkrat skorajda uresničili. V 86. minuti je namreč Semih Sentürk izkoristil nizko podajo z desne strani in ob bližnji vratnici izenačil na 2:2. V 90. minuti pa je Fortuna vendarle zapustila turško stran in poklonila nasmeh nemškemu (glede na danes videno) "strojčku". Eden njegovih bolj vitalnih členov Philipp Lahm je namreč ob koncu tekme učinkovito zaključil lepo izpeljano akcijo in Nemčiji v "turškem slogu" priigral finale.