Temeljno sporočilo vrha je torej vztrajanje pri pogodbi kljub irskemu izidu. Pričakovati je, da bo referendum ponovljen, bržkone v prvih mesecih prihodnjega leta, če naj pogodba začne veljati pred junijskimi volitvami v evropski parlament. Toda o tem uradno ne govori nihče, prav tako tudi ne o rokih, saj bi v tem trenutku to pomenilo zelo jasen signal nespoštovanja volje irskih volilcev. "Kakršen koli pritisk od zunaj, kakšen koli občutek državljank in državljanov v katerikoli državi članici, ne samo na Irskem, da se nekdo vmešava v njihovo suvereno pravico, da odločajo... lahko vpliva negativno," je dejal slovenski premier in predsedujoči evropskemu svetu Janez Janša. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je bil včeraj deležen novinarskega vprašanja: "Ali še vedno živimo v Uniji, ki temelji na načelu soglasja pri nadaljnjem povezovanju, ali se to načelo ne upošteva več?"

Sarkozy je bruhal ogenj

Evropski voditelji so tudi sporočili, da se bo ratifikacijski proces v sedmih preostalih državah nadaljeval. So pa ob tem naleteli na novo čer, saj je po irskem "ne" tudi na Češkem zaživelo razpoloženje proti pogodbi. V senatu ji nasprotujejo poslanci največje vladajoče stranke premierja Mireka Topolaneka, ki je včeraj v Bruslju dejal, da "ne bi stavil sto kron (štiri evre) na potrditev, če bi bilo glasovanje o pogodbi danes". Kasneje se je popravil, rekoč, da bi sto kron pa že stavil, ker ne gre za veliko vsoto. Topolanek je sicer dejal, da si bo prizadeval za ratifikacijo, toda tudi češko odločanje je prestavljeno na jesen. O skladnosti pogodbe z ustavo mora najprej presoditi tamkajšnje ustavno sodišče, pri čemer pa po poročanju agencij v roki sploh še nima uradnega prevoda reformne pogodbe v češčino.

Ker na EU leti očitek, da je pogodba na Irskem padla tudi zaradi odtujenosti Unije od ljudi, so v sklepih vrha zapisali, da si bo EU do oktobra prizadevala doseči "resnične rezultate pri politikah, ki zanimajo državljane". Na podobno struno je zaigral francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Dejal je, da je za izid referenduma kriv komisar za trgovino Peter Mandelson, saj naj bi Britanec z napovedjo o odprtju evropskega kmetijskega sektorja razjezil irske kmete. Kot je poročal satirični tednik Le Canard Enchaine, naj bi Sarkozy, ki bo s 1. julijem na mestu predsednika evropskega sveta nasledil Janšo, svojim svetovalcem dejal, da bo Irska morala izpeljati nov referendum in da so Irci "prekleti bedaki, ki so se leta basali na račun Evrope, zdaj pa so nas porinili v drek". Barroso je svojega komisarja odločno vzel v bran, vsekakor pa pripetljaj obeta pol leta zelo zanimivih odnosov med evropsko komisijo in predsedujočo.

Cena goriva

Voditelji so se na tokratnem vrhu posvetili tudi naraščajočim cenam hrane in goriva. "Podatki kažejo, da šestnajst odstotkov prebivalcev Evropske unije živi na robu ali pod robom revščine," je dejal Janša. Barroso je že v četrtek po koncu prvega dne zasedanja napovedal dvig fonda za pomoč v hrani s 300 na 500 milijonov evrov in večjo pomoč ribičem in kmetom. Posebej pa je poudaril, da imajo države članice številne možnosti pomoči in da je evropska zakonodaja manj omejevalna, kot se včasih zdi. Komisija bo preučila tudi mogoče kratkoročne ukrepe, vrh pa kljub številnim idejam ni postregel s kakšnim ukrepom, ki bi na hitro pripomogel k padcu cen bencina. Z vrhom v Bruslju je pri koncu tudi slovensko predsedovanje Evropski uniji, ki ga čaka le še en vidnejši dogodek, vrh EU-Rusija, ki bo v četrtek in petek v Sibiriji. Janša je dejal, da so največ vredni znanje in izkušnje, ki jih je med polletnim vodenjem sedemindvajseterice pridobila Slovenija.