Tekmovanje, ki ga danes poznamo pod imenom evropsko nogometno prvenstvo, je na prvih treh izvedbah, do leta 1968, nosilo naziv evropski pokal narodov, prvi zaključni turnir pa je leta 1960 gostila Francija.

V kvalifikacijah za prvo prvenstvo je sodelovalo 17 reprezentanc, pri čemer od nogometnih velesil nista nastopili Italija in Zahodna Nemčija. V napetem finalu v Parizu je Sovjetska zveza z 2:1 ugnala Jugoslavijo in postala prvi evropski prvak, pri čemer ji četrtfinalnega dvoboja proti Španiji (kvalifikacije so se takrat igrale na izpadanje) sploh ni bilo potrebno igrati, saj so Španci nastop iz političnih razlogov odpovedali. Podobno je bilo čez štiri leta z Grčijo, ki proti Albaniji ni hotela igrati, ker je bila takrat z njo v vojni. Število sodelujočih držav v kvalifikacijah se je povečalo na 29, zaključni turnir najboljše četverice pa je gostila Španija, ki je v Madridu v velikem finalu premagala Sovjetsko zvezo (2:1). Štiri leta kasneje je zaključni turnir gostila Italija (v kvalifikacijah je nastopilo že 31 držav), ki je v ponovljeni finalni tekmi proti Jugoslaviji (prva se je končala z izidom 1:1) zmagala z 2:0, zanimiv pa je bil način, kako je do finala sploh prišla. Polfinalno tekmo proti Sovjetski zvezi, ki se je v Neaplju končala z izidom 0:0, je namreč prvič in zadnjič odločil met kovanca.

Na zaključnih turnirjih so po le štiri reprezentance sodelovale vse do leta 1976, ko se je na prvenstvu v Jugoslaviji tudi prvič in doslej zadnjič zgodilo, da so zmagovalca odločile enajstmetrovke (Češkoslovaška je premagala Zahodno Nemčijo), štiri leta kasneje pa je prvi turnir z osmimi reprezentancami gostila Italija – to je bilo tudi zadnje prvenstvo, na katerem so igrali tekmo za tretje mesto. Format z dvema skupinama s po štirimi reprezentancami se je obdržal do leta 1992, ko je prvenstvo na Švedskem prineslo eno največjih presenečenj v zgodovini. Naslov so namreč osvojili Danci, ki se na prvenstvo sploh niso kvalificirali, a so na njem nadomestili Jugoslavijo, ki je takrat pokala po vseh šivih. V jugoslovanski reprezentanci bi takrat morala nastopiti tudi Slovenca Darko Milanič in Džoni Novak, Danci pa so na prvenstvo prišli s počitnic in v finalu Nemčijo premagali z 2:0. Prvenstvo v Angliji leta 1996 je prvič gostilo 16 reprezentanc in je bilo tudi prvo, na katerem je prvaka (Nemci so v finalu premagali Čehe) odločil zlati gol. Enako se je zgodilo tudi štiri leta kasneje na EP v Belgiji in na Nizozemskem (Francozi so z 2:1 premagali Italijane), ki je zaradi zgodovinskega nastopa slovenske reprezentance za vselej z zlatimi črkami zapisan v našo zgodovino, pravilo zlatega gola pa so nato ukinili. Na zadnjem prvenstvu pred štirimi leti so Evropo in svet šokirali Grki, ki so v finalu z 1:0 premagali gostitelje Portugalce.

Naslednje EP po letošnjem bosta čez štiri leta gostili Poljska in Ukrajina, ki se pri gradnji primerne infrastrukture srečujeta s številnimi težavami. Na omenjenem turnirju bo znova nastopilo 16 reprezentanc, vse več pa je govora, da naj bi v prihodnje število sodelujočih povečali na 24.