"Pasivne hiše so prihodnost, za gradnjo pa je potrebnega veliko znanja in tudi izobraževanja. V našem združenju ga pridobivamo že leta, ideja o gradnji naselja pasivnih hiš dozoreva že nekaj časa," pravi Jože Kos, član Poslovnega združenja Naš vrt, v katerem so združila moči podjetja raznih profilov s področja kakovosti bivanja. Jože Kos je kot domačin iz Velike Preske prepričan, da bi gradnja pasivnih hiš v njegovem kraju pritegnila veliko pozornost. Po avstrijskem vzoru bi zgradili do sedem hiš z različnimi tehnologijami in proizvajalci.
"Z najemom hiše in nekajdnevnim bivanjem v njih bi se ljudje lahko sami prepričali, kaj je pasivna hiša in kako se v njej živi. V Avstriji je tolikšno zanimanje za te hiše, da je čakalna doba za najem zelo dolga," dodaja Kos. Pasivne hiše, ki porabijo več kot dvajsetkrat manj energije kot klasične gradnje, so očitno zanimive tudi za državo. Na ministrstvu za okolje pravijo, da so tik pred objavo razpisa za subvencioniranje takšnih gradenj. Država bo iz proračuna investitorjem tako kmalu namenila kar okoli 125 evrov na kvadratni meter.
"Pretiranega zanimanja vsaj prvo leto vseeno ni pričakovati, ker ljudje preprosto še ne vedo veliko o tem. Vsekakor je to zanimivo in ima prihodnost, vendar bo na tem področju treba še veliko vlagati v izobraževanje. Pri nas za zdaj manjka predvsem znanja o tem, zato načrte o gradnji naselja pasivnih hiš za poskusno bivanje podpiramo," pravi Martina Zbašnik Senegačnik iz fakultete za arhitekturo, kjer zadnja leta veliko delajo na projektih pasivnih hiš. Teh je na primer v Nemčiji že okoli 10.000, v Avstriji in Švici pa po 2500. Njihovo število vsako leto naraste kar za okoli sto odstotkov. "Pri nas za zdaj ni nobene, ki bi imela ustrezen certifikat in s tem potrditev, da gre res za pravo pasivno hišo. Manj kot pet pa je takšnih, ki so že v uporabi in so pri gradnji vsaj uporabljene nekatere tehnologije za pasivne hiše," dodaja Martina Zbašnik Senegačnik.
