Pripravili so več razstav po številnih krajih Slovenije, zloženko z informacijami, priročnik za zdravnike, brošuro za samopomoč ljudem, ki pijejo alkohol na tvegan ali škodljiv način, in zvočni animirani oglas, je pojasnil vodja projekta prim. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med., s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Koliko Slovencev ima težave z alkoholom?

Med strokovnjaki velja, da je v Sloveniji od 170.000 do 200.000 ljudi zasvojenih z alkoholom. Glede na zelo veliko porabo alkohola na prebivalca v enem letu, ki je med najvišjimi v Evropi, in na podlagi nekaterih raziskav sklepamo, da poleg tega vsaj še 20–30 odstotkov prebivalcev Slovenije pije alkohol tvegano ali škodljivo. Upoštevati pa moramo, da ob takšnih pivcih ponavadi občutijo posledice tudi njihovi bližnji, udeleženci v prometu, sodelavci in celotna družba.

Čeprav so posledice uživanja alkohola znane, kljub temu ta ostaja najbolj uporabljana legalna droga…

Alkohol so ljudje poznali že pred več kot 10.000 leti. V zgodovini so mnogi vladarji spoznali nevarnosti, ki jih prinaša pitje alkohola, kar so z različnimi ukrepi omejevali. Tudi vse velike svetovne vere so na svoj način omejevale pitje alkohola. Vendar alkohol se je v naši kulturi tako prepletel z vsakdanjim življenjem, da tudi sodobna medicinska spoznanja ne morejo na hitro spremeniti ukoreninjenih navad. Do takšne spremembe lahko privede le dolgotrajna družbena akcija, v kateri bodo poleg državnih organov sodelovale številne institucije, organizacije, strokovnjaki in civilna združenja.

Raziskovali ste pojav alkohola med mladimi – do kakšnih ugotovitev ste prišli?

V raziskavi pred desetimi leti med učenci tretjih, šestih in osmih razredov osnovnih šol sem med drugim ugotovil, da tri četrtine otrok popije svoj prvi kozarec alkohola že pred 10. letom starosti in da jih več kot tretjina dobi ta kozarec od svojih staršev, da 5 odstotkov tretješolcev (starih 9 do 10 let) pije alkohol nekajkrat na teden, da je bilo pijanih že 14 odstotkov tretješolcev in skoraj polovica osmošolcev, da fantje pijejo pogosteje kot dekleta, da le 8 odstotkov družin doma nima nobene alkoholne pijače in da skoraj polovica družin v Sloveniji izdeluje ali prideluje kakšno alkoholno pijačo (vino, žganje, sadjevec, liker). Ti podatki so, milo rečeno, skrb zbujajoči in nam niso v ponos.
Po zadnjih podatkih raziskave ESPAD med mladimi v starosti 16 let so v Evropi razlike v pitju alkohola med fanti in dekleti že zelo majhne oziroma jih ponekod v Evropi že skoraj ni več in pitje med mladimi celo nekoliko narašča, kar v veliki meri velja tudi za Slovenijo.

Obstaja povezava med začetkom pitja alkohola in zgodnjim razvojem posledic – alkoholizmom?

Na podlagi številnih raziskav lahko zatrdimo, da je več možnosti za razvoj težav zaradi pitja alkohola in tudi alkoholizma, če človek pije alkohol že v otroštvu oziroma v mladosti. Zaradi tega tudi močno odsvetujemo pitje alkohola otrokom in mladini.

Kljub strogim kaznim za prometne prekrške se zdi, da Slovenci še vedno prevečkrat pijani sedejo za volan. Bi morala država po vašem mnenju uzakoniti 0 promilov alkohola v krvi pri vožnji?

Najprej moram reči, da je sedanji predpis nelogičen, saj poklicnim voznikom prepoveduje pitje alkohola pred oziroma med vožnjo, vozniki amaterji pa imajo lahko nekaj alkohola v krvi. Ob tem vemo, da so poklicni vozniki v povprečju bolj izkušeni in dobri vozniki – torej dobri, izkušeni vozniki morajo biti med vožnjo povsem trezni, manj izkušeni pa so lahko malo pod vplivom alkohola.
Raziskave nedvoumno dokazujejo, da že količina alkohola v krvi 2 grama/liter, ki je za več kot polovico manjša od sedaj dovoljene, spremeni sposobnost za vožnjo. Logično bi bilo, da bi morala biti »dovoljena« meja pod to količino, torej praktično nič. Na splošno bi morali ozavestiti vse udeležence v prometu, da pitje alkohola in upravljanje kakršnega koli prometnega sredstva ne gre skupaj. Stanje na naših cestah se samo s sprejetjem takšnega predpisa ne bi dosti spremenilo, če ne bi bilo ustreznih kontrol in ukrepov. Pred kratkim je bila v enem od naših časopisov zapisana zanimiva primerjava: če bi po ulici hodil nekdo s pištolo in grozil z njo, bi ga mimoidoči takoj prijavili in bi ga policisti hitro odpeljali ter mu zagotovo odvzeli orožje; če pa nekdo z avtom divja po ulici in ogroža druge, po možnosti še pod vplivom alkohola, ga redko kdo prijavi policiji in ga redko odpeljejo, še manjša možnost pa je, da bi mu odvzeli avto, s katerim je ogrožal druge. Torej: poleg ustreznih predpisov, ustreznega nadzora in kaznovanja pogosto manjka tudi sodelovanje civilne družbe, ki je pretirano tolerantna do tveganega in škodljivega vedenja.

Koliko alkohola lahko spijemo, da si dolgoročno ne škodimo, in ali je sploh priporočljivo pitje alkohola?

Pitje alkohola za življenje ni potrebno, ne poznamo pitja alkohola brez tveganja, ne obstaja splošno priporočljiva količina alkohola. To pomeni, da je abstinenca od alkohola povsem normalno vedenje. Če pa človek pije, velja splošno priporočilo strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije: »čim manj, tem bolje«. Na podlagi raziskav je določena meja manj tveganega oziroma malo tveganega pitja alkohola, kar pomeni, da je to še nekako sprejemljiva (to ne pomeni priporočljiva) količina alkohola, ki z leti verjetno ne bo privedla do težav in je zaradi bioloških značilnosti različna za moške in ženske. Te meje ne veljajo za ljudi, ki so že kdaj v preteklosti imeli resnejše težave zaradi pitja alkohola ali pa jih imajo sedaj – zanje je najbolje, če se povsem odpovedo alkoholu. Prav tako povsem odsvetujemo pitje alkohola otrokom in mladini vsaj do 16. leta, nosečnicam, doječim materam, ljudem z nekaterimi boleznimi, na primer jetrne bolezni, bolezni trebušne slinavke, živčne bolezni, epilepsija, poškodbe ali bolezni možganov, vsem ljudem, kadar upravljajo stroje, s katerimi se lahko poškodujejo, in vsem ljudem, kadar vozijo avtomobil ali druga prometna sredstva. Še vedno in vedno bolj velja: »Kadar voziš, ne pij alkohola; kadar piješ, ne vozi!«

Razmerje med ženskami in moškimi, ki so zasvojeni z alkoholom, je po nekaterih ocenah 1:5. Zakaj je med zasvojenimi več moških?

Glavni razlog je verjetno pogojen s kulturo, v kateri živimo. Do nedavna je veljalo, da se ne spodobi, če ženska pogosto pije ali da je pijana, za moške pa to ni bilo nič nenavadnega. Neobičajno je tudi bilo, da bi ženske same ali s prijateljico hodile v lokale in naročale alkoholno pijačo. Torej so ženske pile manj in je seveda zaradi tega tudi manj zasvojenih z alkoholom. Žal se zadnje čase to spreminja in se razlike počasi že začenjajo zmanjševati.