Na vrhu indeksa so letos tik za Islandijo še Danska, Norveška in Nova Zelandija. Norveška je bila lani prva, ko je indeks zajemal le 121 držav. Indeks je izdelan na podlagi 24 različnih kazalcev, od števila vojakov države v mirovnih operacijah, stopnje domačega nasilja, spoštovanja človekovih pravic, do prodaje orožja v tujino, števila ubitih vojakov v tujini ipd. ZDA so letos nazadovale za eno mesto, tako kot Slovenija, ki je bila lani uvrščena na 15. mesto.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack je v komentarju dejal, da je včasih potrebno delati stvari, s katerimi se drugi ne bodo strinjali, če se želi ustvariti bolj miroljuben in napreden svet. ZDA so tarča hudih kritik iz sveta, ker so začele vojno v Iraku, zaradi kršenja človekovih pravic v tajnih zaporih CIA in v taborišču Guantanamo na Kubi ter zaporu Abu Graib v Iraku, kakor tudi ugrabitev in izročanj ljudi v države, kjer jih mučijo. McCormack je zagotovil, da so bile vse akcije ZDA namenjene zaščiti načina življenja, ki so ga lahko uživali v zadnjih desetletjih.
Na vrhu lestvice je med prvimi 20 državami kar 16 evropskih. Od bogatih držav je Japonska na 5. mestu, Kanada je 11., Nemčija 14., Italija 28., Francija 36. in Velika Britanija 49. Slovenija se je med drugim uvrstila za Avstrijo, Švico, Švedsko in Belgijo, vendar pred Češko, Madžarko, Čilom, Slovaško, Urugvajem, Nizozemsko in Romunijo.
Od držav na Balkanu je Hrvaška na 60. mestu, Bosna in Hercegovina na 66., Albanija na 79. mestu, Srbija na 85. mestu in Makedonija na 87. mestu. Od velikih držav je najmanj "miroljubna" Rusija na 131. mestu, Kitajska je na 67. mestu, na zadnjih petih mestih pa so Izrael, Afganistan, Sudan, Somalija in Irak.
