Rosenfeldova je včeraj potrdila, da je tudi sama vložila denar v projekt, števila in imen drugih vlagateljev pa ni želela razkriti. "Potem ko je Kolonel s tem denarjem kupil 50,4 odstotka delnic Centra Naložb, je podjetje na podlagi teh delnic pri eni izmed poslovnih bank najelo posojilo, pri čemer je moralo 30 odstotkov posojila vrniti banki kot depozit," je pojasnila Rosenfeldova in zanikala neuradne informacije, da je Kolonelu poroštvo za omenjeni depozit dala Pivovarna Laško.

Kolonel je nato najel še dve posojili - najprej na podlagi dodatnih 900.000 delnic, ki jih je družba pridobila do zaključka prvega prevzema v letu 2006. Pol leta zatem je Kolonel najel še skupno tretje posojilo, s katerim je poplačal obveznosti do prve poslovne banke, ki je Kolonelu vrnila zastavljeni depozit, s katerim je podjetje poplačalo del dolga do zasebnih vlagateljev. "Ti nikakor niso povezani s skupino Pivovarna Laško, Infond Holdingom, družbo Center Naložbe in CPM. To bodo potrdile tudi pristojne institucije, ki lahko odkrijejo financerje," je dejala Rosenfeldova in razkrila, da je bilo med vlagatelji tudi eno izmed njenih podjetij.

"Verjamem v ta projekt. Po dvajsetih letih dela in po vseh davčnih preverjanjih in političnih pritiskih lahko vanj vložim dva, tri ali štiri milijone evrov. Banke so vedele, da mi bodo pobrale denar, če se bo projekt ponesrečil," je razložila Vesna Rosenfeld. Dodala je, da je "Kolonel letos zaradi zakonodajnih zahtev ponovno objavil prevzem Centra Naložb, zanj zastavil premoženje, poslovna banka pa je izdala ustrezno garancijo".

Tudi po včerajšnji novinarski konferenci je v zgodbi o Kolonelu mogoče najti nekaj lukenj. Če gre verjeti Rosenfeldovi, da "Šrot pri prevzemu Centra Naložb ni imel vloge" in da po njenem "sploh ne ve, kako je operativno teklo financiranje", je skoraj nemogoče pojasniti, kako je lahko do takrat popolnoma neznana borzna posrednica Danijela Rakovič v šestih delovnih dneh po nakupu Kolonela pridobila za milijardo nekdanjih tolarjev vlagateljskega denarja, pripravila prevzemno namero in za prodajo prepričala največje delničarje Centra Naložb - med njimi tudi Radensko, ki je v lasti Pivovarne Laško, in državno NKBM. Še manj logično je, da je Rakovičeva takoj zatem podjetje prodala in da jo je Šrot v sklenitev pogodbe prepričal le en delovni dan po poslu njene kariere.

Prav tako je nenavadno, da Rosenfeldova kot ena od zasebnih vlagateljic ni vedela, da je podjetje, v katerega je po lastnih besedah vložila najmanj dva milijona evrov, že pet dni po objavi prevzemne namere zamenjalo lastnika, saj ga je od Rakovičeve za 16.700 evrov kupil Šrot. Kljub temu je Vesna Rosenfeld ocenila, da je bila "poštena tržna cena v času prodaje okoli 20.000 evrov", naše včerajšnje navedbe, da je bilo podjetje v času prodaje že lastnik več milijonov evrov vrednega deleža v Centru Naložbah, pa označila za "površne", saj je "pomembna tudi pasiva podjetja".

Na vprašanje, zakaj Kolonel v obeh prevzemnih ponudbah za Center Naložbe ni razkril Šrotovega lastništva, je Rosenfeldova odgovorila, da je prevzemna prospekta pripravila banka (neuradno Probanka), in to "na podlagi dostopnih podatkov".