Sektor za popravo krivic in narodno spravo, ki je doslej deloval pri ministrstvu za pravosodje, je med prazniki prerasel v novo obliko. Prvega maja je bil v Ljubljani ustanovljen javni zavod Študijski center za popravo krivic. Njegova ustanoviteljica je vlada, generalni sekretariat vlade pa je istega dne že izdelal predlog soglasja k ustanovnemu statutu, ki naj bi ga vlada po skrajšanem postopku sprejela na eni od sej v maju. "Javni zavod je nastal iz dela sektorja, ki so ga tvorili zgodovinarji, ukvarjal pa se bo s preučevanjem totalitarnih režimov v Sloveniji v 20. stoletju," je pojasnil začasni vršilec dolžnosti direktorja zavoda, zgodovinar dr. Milko Mikola, doslej vodja sektorja pri ministrstvu. "V okviru sektorja bodo še naprej delovali pravniki, na zavodu pa bodo zaposleni zgodovinarji. Delovali bodo samostojno, saj zgodovinarska znanstveno-raziskovalna dejavnost pravzaprav ne sodi v sklop upravnega organa, kakršno je ministrstvo." Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, članica strokovnega sveta študijskega centra, ob ustanovitvi pričakuje, da bo delo, ki so ga zgodovinarji opravljali v okviru ministrstva, poslej bolj avtonomno. Naglico, s katero je bil zavod ustanovljen, Mikola pojasnjuje s tem, da so lovili rok za prijavo na enega od razpisov agencije za raziskovalno dejavnost, ki se izteče jutri. "Prijavili smo projekt raziskovanja totalitarnih sistemov," je bil nekoliko redkobeseden.

O nameri pravosodnega ministra Lovra Šturma, da bi ministrstvo ustanovilo inštitut, na katerem bi preučevali teme, povezane z narodno spravo, smo v Dnevniku pisali že februarja. Na ministrstvu te namere tedaj niso zanikali, vendar več podatkov niso hoteli izdati, nekateri zgodovinarji pa so jo označili za neprimerno, saj naj bi jo porodila vladajoča politična opcija in ne znanstvena načela. "Sam sem sicer ustanovitev takšne inštitucije podpiral, saj v Sloveniji potrebujemo zavod, ki bo uredil prikrita grobišča in poskrbel, da se mrtvi končno pokopljejo," je povedal dr. Peter Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino. Pravi, da se morajo krivice, storjene med drugo svetovno vojno, enkrat za vselej "spraviti z dnevnega reda". Čudi pa ga, da o ustanovitvi zavoda ni bil obveščen, saj je bil doslej v sektorju za popravo krivic član strokovnega sveta, ki se je ukvarjal prav s to problematiko. Dr. Božo Repe je za Dnevnik že februarja povedal, da bi lahko takšne naloge opravile tudi že obstoječe raziskovalne inštitucije.

"Obstoječe inštitucije se s temami, ki soočajo družbo samo s seboj, ne ukvarjajo," je ob ustanovitvi Študijskega centra za popravo krivic povedal Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine in član strokovnega sveta centra. Kot je bilo razbrati iz pogovora z njim, je imel s tem v mislih predvsem povojne poboje. "Vendar ne smemo pozabiti, da če čim bolj ožimo problematiko, tem bolj necelovita je," je ustanovitev zavoda komentiral dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino. "Izsledki lahko tako izpadejo iz vsega zgodovinskega konteksta."