Vsakega med njimi je s podpisi podprlo najmanj 50 kolegov zdravnikov in zobozdravnikov, kar zadostuje za kandidaturo. O novi predsednici oziroma predsedniku bodo odločali 13. maja na tajnih volitvah.

Asist. dr. Gordana Živčec - Kalan ima v načrtu združitev vseh zdravniških organizacij (Zdravniško društvo, Fides in ZZS) v zdravniški hiši. "Ustvariti želim ugledno ZZS, ki bo zdravnikom in zobozdravnikom omogočila tak položaj v družbi, kot jim pripada, bolnikom pa kakovostno oskrbo," pravi Živčec-Kalanova, ki sicer dela v ZD Ilirska Bistrica in kandidira s podporo Fidesa, zdravnikov zasebnikov in zdravnikov družinske medicine.

Izkušnje, ki si jih je nabrala v pogajanjih kot članica glavnega odbora Fidesa, namerava izkoristiti tako, da bo pospešila spremembe zdravstvene zakonodaje. Organizirati namerava tudi pravno in medijsko pomoč za zdravnike in zobozdravnike, saj se "velikokrat znajdemo v razmerah, ki jim nismo kos, ker smo specialisti z drugega področja," pravi Živčec-Kalanova. Prepričana je, da zdravniki in zobozdravniki ne morejo delati na etični pogon in je zato treba ustvariti takšne osnove, da se bodo mladi specialisti, za katere namerava organizirati tudi izobraževanja v tujini, radi vrnili v domovino. V načrtu ima ustanovitev foruma laične javnosti, s čimer bi ZZS postala transparentna in proaktivna organizacija. Za ponovno kandidaturo se je odločila na prigovarjanje kolegov, potem ko je bila na prejšnjih volitvah, kjer se je prebila v drugi krog, "moralna zmagovalka".

Tudi Igor Praznik, ki dela v Vojniku, se je za kandidaturo odločil na prigovarjanje kolegov, predvsem mladih zdravnikov iz celjske regije. Pravi, da je, četudi je koncesionar, kot zdravnik del javne zdravstvene mreže. Status koncesionarja mu omogoča malo več organizacijske in osebne svobode, vendar je ambulantno delo očitno na prvem mestu, saj prav zaradi njega ni prišel na predstavitev na glavni odbor Fidesa. Prepričan je, da je dela za predsednika ZZS veliko, vendar je predsednik lahko učinkovit, če si izbere dobre sodelavce. Z nekoliko povišano prispevno stopnjo za zdravstvo bi po Praznikovem mnenju lahko zagotovili boljše finančne okvire zdravstvene blagajne v naslednjih letih. V svojem programu ima nekaj predlogov, ki bi zahtevali tudi sodelovanje ZZS z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako predlaga večjo finančno podporo preventivnim dejavnostim, transparentnejšo porabo sredstev (za zdravila npr. z uvedbo elektronskega recepta), zavzema pa se tudi za krepitev vloge in sodelovanje organizacij bolnikov, ki po njegovem mnenju dodatno pripomorejo k transparentnosti odločanja.

Novi kandidat na teh volitvah je specialist splošne kirurgije, asist. dr. Valentin Sojar iz UKC Ljubljana. "Moj načrt je biti na strani zdravnikov in zobozdravnikov na tak način, da bodo lahko nemoteno izvajali zdravstveno varstvo," pravi Sojar, ki meni, da je ZZS vmesni člen med državo in zdravniki, zato mora poskrbeti, da se zdravniki lahko ustrezno izobrazijo (specializacije) ter imajo takšne delovne pogoje, da lahko brez težav opravljajo svoje delo. Povedal je, da na splošno podpira zasebne oblike dela zdravnikov, saj je zdravnik avtonomen pri izvajanju zdravstvenega varstva. "So pa določeni segmenti," opozarja Sojar, "ki jih zaradi specifike ne moremo preobraziti v zasebne oblike dela." Prepričan je, da je v takšnih primerih, ko zdravniki delajo na posebej izpostavljenih delovnih mestih pod posebnimi pogoji, treba sklepati individualne pogodbe. Kljub temu, da je Sojar naklonjen koncesionarstvu, ki je del javne zdravstvene mreže, pa nasprotuje privatništvu v zdravstvu. V prelomnem času, v katerega prihaja naše zdravstvo, bo po Sojarjevem mnenju vloga ZZS zelo pomembna. Poskrbeti bo morala predvsem za zaščito interesov zdravništva, hkrati pa bo morala zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva v dobro prebivalcev.