Zakonodajalec želi z velikim povišanjem glob za prekrške ustaviti morijo na cestah in torej zmanjšati število smrtnih žrtev prometnih nesreč. Toda mnogi glede na minule izkušnje dvomijo, da bo zakon dosegel svoj namen.
***Odgovorite na našo spletno anketo***
"Novela zakona je takojšnji odziv vlade na poslabšane varnostne razmere v cestnem prometu. Z njim želimo takoj zmanjšati število mrtvih na naših cestah. Kot sem že večkrat povedal, bo zakon dosegel svoj namen že, če bo umrl vsaj en človek manj. Zato zakon po mojem mnenju ni zgolj kaznovalen, kar se pogosto govori. Vidim ga kot sredstvo, s katerim bi voznike zelo resno opozorili in hkrati spodbudili k upoštevanju in spoštovanju cestnoprometnih predpisov," je dan pred uveljavitvijo novelo zakona komentiral minister za promet Radovan Žerjav.
Pa bodo slovenske ceste z novim zakonom resnično bolj varne? Statistika, kaže, da se je stanje po zadnji spremembi zakona o cestnem prometu iz leta 2004 sprva resda izboljšalo, vendar so bili učinki zakona majhni in predvsem preveč kratkotrajni. Število žrtev se je v prvem letu uveljavitve zakona sicer nekoliko zmanjšalo in rahlo sta se zmanjšala tudi delež vinjenih povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom ter delež nesreč z najhujšimi posledicami, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti. Toda v naslednjih letih se je stanje znova začelo katastrofalno slabšati, česar se zaveda tudi Žerjav. "Zavedam se, da je imela enak namen tudi zadnja novela zakona, dobro pa tudi vem, da je šlo takrat na naših cestah čez nekaj časa vse po starem. Tokrat pričakujem strožji nadzor nad spoštovanjem cestnoprometnih predpisov, kar bodo prav gotovo zagotovili na ministrstvu za notranje zadeve. Samo to nam lahko jamči, da se zgodovina ne bi ponovila," meni Žerjav.
O noveli zakona je spregovoril tudi Bojan Žlender iz sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. "Za to, da zakon deluje, so pomembni štirje koraki. Za njegovo učinkovitost je poleg védenja, kako je treba ravnati v prometu, pomemben tudi motiv voznikov, da uporabijo svoje znanje. V svetu sicer želimo, da bi bil prvi motiv varnost, a če to ne uspe, je druga plat motivacije grožnja - globa in stranske sankcije. Kazenske točke pa v končni fazi pomenijo tudi korak k temu, da nekateri udeleženci v prometu ne bodo več vozniki motornih vozil," pravi Žlender. Kar zadeva učinkovitost zakona, prav tako poudarja, da je pomemben zadosten policijski nadzor, poleg tega pa tudi primerno hitro speljan prekrškovni postopek.
***Za ogled brošure kliknite tukaj (.pdf)!***
Da bodo policisti intenzivno izvajali nadzor nad vozniki, je potrdil tudi Robert Sušanj, prvi mož slovenske prometne policije. "V policiji se zavedamo tega, da so še tako dobre rešitve, zapisane v zakonu, zgolj mrtva črka na papirju, če ne bo vzpostavljen tudi sistem nadzora, ki bo skrbel za to, da bodo ljudje te določbe vzeli resno. Intenzivni nadzor prometa bomo nadaljevali, vsi kadri in tehnika, ki jo ima danes slovenska policija na voljo, bodo na cestah," zagotavlja Sušanj in dodaja, da bo nadzor potekal ves čas, ne samo v prvih nekaj mesecih po uveljavitvi zakona. Sušanj, ki je sicer znan kot nasprotnik čezmerne uporabe represije, se glede ustreznosti višine kazni ni želel opredeliti.
Naj poudarimo, da je zakonodajalec z novelo zakona posegel zgolj po zvišanju glob za prekrške, medtem ko po drugih rešitvah za zdaj še ni posegel, čeprav te obstajajo. Evropska unija je namreč v sodelovanju s prometnimi organizacijami iz vseh držav članic EU, poleg tega pa tudi Švice in Norveške, izpeljala projekt Supreme, v katerem so preučili prakse na področju varnosti v cestnem prometu v različnih evropskih državah in izbrali najboljše. Med temi ne najdemo nobene iz Slovenije, pristojne institucije pa prav tako nobene izmed njih niso vključile v novelo zakona. "Te ugotovitve je treba še enkrat pregledati in ugotoviti, kaj od tega lahko uporabimo v slovenski praksi," pravi Bojan Žlender in dodaja, da sam zakon ni ovira za uveljavitev posameznih rešitev iz omenjenega projekta.
