Zveza potrošnikov Slovenije je ob zadnji meritvi cen ugotovila, da se cene hrane v Sloveniji umirjajo, nekatere pa celo padajo. Od 1169 izdelkov jih je dobrih 82 odstotkov ostalo na isti ravni, dobrih osem odstotkov se jih je pocenilo, dobrih devet odstotkov pa podražilo. Ali to pomeni, da je največji val podražitev, ki so razburkale Slovenijo, mimo?

Pri hrani imamo v Sloveniji zadnja dva meseca deflacijo. Na presenečenje številnih pa so marca eksplodirale cene tekstila. Ko dobimo napovedi o inflaciji, točno vem, da ne bodo držale in da jih bodo potem spreminjali. Inštituti, ki se ukvarjajo z inflacijo, namreč spreminjajo napovedi iz meseca v mesec.

Do povišanja cen hrane je prišlo predvsem zaradi dviga svetovnih cen surovin in s tem posledično tudi dviga cen proizvajalcev, v veliki meri pa tudi zato, ker smo ob uvedbi evra zadrževali cene hrane. Lahko bi rekel, da je bil to skupen dogovor med trgovci in proizvajalci. Ko so se cene sprostile, je prišlo do naraščanja cen hrane. Inštituti ugotavljajo, da je osnovna inflacija (brez upoštevanja hrane in nafte) v Sloveniji višja kot v Evropi. To pomeni, da ni samo hrana tista, ki vpliva na inflacijo. Zdi se mi, da želi nekdo na trgovce prevaliti krivdo za inflacijo, ob tem pa ni poskrbel, da bi se osnovna inflacija znižala.

Kako se bo po ocenah dražila hrana v letošnjem letu?

To je težko napovedati. Če bi to napovedoval, bi se znašel na ravni institucij, ki so se do zdaj skoraj vedno zmotile. Ko govorimo o inflaciji in podražitvah, je treba vedeti, da se bo trg hrane v prihodnosti spreminjal. Hrana bo postala strateška surovina. Nekatere države so že začele omejevati izvoz surovin, ker jih nimajo dovolj zase. Ker so letine slabše, klimatske razmere pa se spreminjajo, se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti.

Zaradi naraščajoče inflacije ste trgovci vedno bolj na udaru, odnosi z dobavitelji pa se zaostrujejo. Ali lahko pojasnite v odstotkih, kolikšno odgovornost za lansko inflacijo nosijo kmetje, proizvajalci, trgovci in država?

Da bi računali, koliko pri uvoženemu izdelku zasluži nizozemski kmet ali nemški proizvajalec, je popoln nesmisel. Svet je globaliziran, mi smo se pa zaprli v slovensko območje, kjer hočemo izračunati deleže zaslužka kmeta, proizvajalca in trgovca.

Urad za varstvo konkurence je proti Sparu, Mercatorju in Engrotušu sprožil postopek zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja. Trije največji trgovci naj bi se usklajevali o dovolitvi dviga cen proizvajalcem hrane in o zahtevi po prekinitvi sodelovanja dobaviteljem z določenimi trgovskimi podjetji, ki so vaši konkurenti. Kako komentirate uradov postopek?

V 16 letih, odkar vodim Spar, se nismo nikoli z nikomer dogovarjali, saj je to v nasprotju z našo etiko. V Sparu imamo zelo nizke cene, zato tudi ne vem, zakaj bi se dogovarjali z Mercatorjem in Engrotušem. Ker je Mercator največji in ima najboljše nabavne pogoje, tudi on nima interesa, da bi se dogovarjal na nabavnem trgu. Delo urada za varstvo konkurence podpiram, vendar upam, da to ne bo montiran politični proces.

Trditve, da v Sloveniji ni konkurence med trgovci, ne držijo. Obstaja namreč osem trgovskih podjetij, od tega štiri s polno ponudbo in štirje diskontni trgovci. Za dvomilijonsko Slovenijo je to več kot dovolj. Pomembno pa je vedeti, da imamo prvi trije trgovci visok tržni delež zaradi Mercatorja. To ni kritika prejšnjega ali zdajšnjega vodstva Mercatorja, ampak kaže na to, kakšna je bila usmerjenost prejšnje vlade. Ta je želela imeti nacionalnega liderja, čemur sem vedno nasprotoval. Sposobnemu vodstvu Mercatorja je sicer v preteklosti v Sloveniji uspelo prevzemati trgovska podjetja, ne zdi se mi pa logično, zakaj je urad za varstvo konkurence to dovoljeval.

Kako se odvija postopek pri Uradu za varstvo konkurence? Ste morali uradu karkoli pojasnjevati?

Vzelo nam je kar nekaj časa, da smo zbrali potrebne podatke. Podatki so poslovna skrivnost in upam, da se ne bodo zlorabljali v javnosti.

Je res, da ste lani s Tušem in Mercatorjem sklenili kartelni dogovor in slovenskih živilcem grozili, da boste, če bodo dobavljali diskontoma Lidlu in Hoferju, njihove izdelke umaknili s svojih polic?

To popolnoma zanikam. V Evropi obstajajo trgovine s polno ponudbo blaga in trgovine z omejeno ponudbo, ki so diskonti. V primerjavi z diskonti, ki imajo od znanega proizvajalca na policah en ali dva izdelka, imamo mi na policah njihov širok izbor. V tem je tudi razlika med nami.

Ste dobavitelje kakorkoli omejevali?

Ne, lahko bi se pa zgodilo, da bi se začeli prilagajati in dobaviteljem pri izdelkih, ki so manj rentabilni, zožili izbor. Da bi umaknili njihove izdelke z naših polic, pa je popoln nesmisel.

Ali drži, da dobaviteljem ne pustite povišati cen, če jih ne povišata Tuš in Mercator?

Večina cen v Sloveniji in v EU je veleprodajnih, cenik zanje pa je objavljen. Za vse trgovce so veleprodajne cene enake in se razlikujejo le pri lestvici bonitet. To pomeni, da tisti, ki nabavljamo večje količine, dobimo večje popuste, od tega pa je odvisna tudi končna nabavna cena.

Se z večjimi dobavitelji pogajate osebno?

Da. Z najpomembnejšimi partnerji se tudi osebno dogovarjam o strategijah.

Nekateri potrošniki se pritožujejo, da je na Sparovih policah vedno manj izdelkov slovenskega porekla. Koliko slovenskih izdelkov je imel Spar na policah leta 2000 in koliko jih ima danes?

Odstotek gor ali dol, vendar na policah ohranjamo enak delež slovenskih izdelkov. Pri tem smo zelo striktni. Ta delež danes znaša od 66 do 68 odstotkov.

Kakšna je razlika med slovenskimi in tujimi dobavitelji? Kdo je bil v minulem letu, ko so se cene hrane močno poviševale, bolj agresiven pri pogajanjih za višje cene? Slovenski ali tuji dobavitelji?

Slovenski dobavitelji so pri povišanjih nekoliko odstopali. Če primerjamo kakovost enakega izdelka v Sloveniji in tujini, so v določenih blagovnih skupinah slovenski izdelki še vedno cenejši. Zavedati pa se moramo, da se bodo cene naših uveljavljenih brandov v prihodnosti začele približevati tujim.

Določeni izdelki avstrijskega porekla so v avstrijskem Sparu cenejši kot v Sloveniji. Zveza za zaščito potrošnikov je na primer ugotovila, da je olivno olje znamke Carapelli v Avstriji cenejše kot v Sloveniji. Kako komentirate očitek, da preko transfernih cen odlivate dobičke iz Slovenije?

Ko smo primerjali cene pomembnih izdelkov v Sloveniji in Avstriji, smo ugotovili, da je košarica izdelkov v Sloveniji cenejša za 15 odstotkov. Možno je, da je kakšen izdelek v Avstriji cenejši, vendar za olje, ki ga omenjate, to ne drži. Zvezo potrošnikov Slovenije bomo z dokazi obvestili, da je popisala avstrijsko akcijsko ceno olja, kar pa je manipulacija. Redna cena olja je sicer v Sloveniji nižja kot v Avstriji. Zvezi potrošnikov bomo predlagali, da zavoljo korektnosti javnost obvesti o pomoti. Videli bomo, ali je dovolj samozavestna, da to zmore narediti. V Sparu tudi nimamo nobenih transfernih cen.

BTC, kjer ima Spar City Park, je na neki način postal turistična destinacija. Koliko kupcev je Sparu prevzel Engrotuš, ki je lani poleti v BTC zgradil velik Tuš center?

Ker ima Spar lojalne kupce, malo. Na začetku so zaradi radovednosti nekateri obiskali Tušev center, vendar se jih je velika večina vrnila v Spar.

Mestni svetniki v Ljubljani leta 2005 niso podprli gradnje ogromnega trgovskega centra v Šiški. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da ste pred kratkim za gradnjo Sparovega centra v Šiški pridobili gradbeno dovoljenje, vendar se je Mercator na to odločitev pritožil. Kako daleč je izvedba projekta?

Zemljišče smo obdržali, kar pomeni, da imamo v Šiški interes nekaj narediti. Dokler ne bomo imeli pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pa o načrtih v Šiški ne bom govoril.

Zakaj niste oddali ponudbe za nakup Žita, ki ima v BTC dragoceno zemljišče?

Ker je ta projekt preveč dolgoročnega značaja.

Bi vas zemljišče zanimalo?

Ja in ne.

Kako ocenjujete gospodarsko klimo v Sloveniji?

Stanje je nekoliko preplašeno. Zaradi zadnjih psiholoških dogodkov borzni baloni pokajo, kar pomeni, da klima ni ravno spodbudna. Na področju maloprodaje živil pa je zaradi neutemeljenih napadov na trgovce stanje precej napeto.

Ste zaposlenim v Sparu že omogočili udeležbo na dobičku, kar od nedavna omogoča zakon o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku?

Za zdaj še ne, morda bomo to storili. O tem smo že obvestili nadzorni svet in lastnike, ki na to gledajo zelo pozitivno.

sebastjan.morozov@dnevnik.si