Vse kaže, da ni mogoče pričakovati hitrega zmanjševanja inflacije. Kljub velikemu zvišanju življenjskih stroškov v marcu, je bolj dolgoročna dinamika rasti cen ostala nespremenjena. Povečala pa se je dolgoročna dinamika osnovne inflacije. Cenovna pričakovanja, ki ostajajo visoka, počasi slabijo. Stroški dela naraščajo, vendar je njihova rast umirjena, navajajo analitiki.

Nadaljuje se poslabševanje pogojev menjave, ki ga povzročajo predvsem uvozne cene. Te se za Slovenijo dvigajo še hitreje kot za EU 27. Izvozna in skupna naročila se iz meseca v mesec poslabšujejo, marca so bila pod ravnjo marca lani in predlani. Podobna so tudi gibanja naročil v EU 27.

Podatki za lanski december potrjujejo vstop Slovenije v obdobje postopnega dolgoročnejšega pešanja agregatnega povpraševanja. Gospodarska aktivnost se je v prvih mesecih leta vendarle nekoliko opomogla. Prestopno leto (en delovni dan v februarju več) je izboljšalo rezultate v industrijski proizvodnji, vendar zaloge na enoto proizvodnje, ki so se povečale, kažejo na presežno ponudbo v več panogah.

Trendi gospodarske aktivnosti v neindustrijskih dejavnostih so različni. Gradbeništvo in trgovina na drobno sta se okrepila, upadanje turizma se je zaustavilo, letališki, pomorski in cestni promet so se izboljšali, aktivnost v pristaniškem in letalskem prometu pa se je skrčila.

Zaposlenost se je januarja ponovno povečala. Podatki o številu iskalcev zaposlitve ostajajo spodbudni. Število na novo zaposlenih raste hitreje kot število novih iskalcev zaposlitve. Število novih delovnih mest precej presega število novih iskalcev zaposlitve.

K rasti javnofinančnih prihodkov so največ prispevali neposredni davki. Pol povečanja sta prinesla dohodnina in davek na dobiček, pol pa prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Prihodki od posrednih davkov, še posebej trošarin, so bili skromni.

Krediti tudi na začetku leta niso kazali umirjanja, čeprav se je obseg kreditov podjetjem zmanjšal, a se je obseg novih kreditov prebivalstvu povečal. Depoziti prebivalstva se umirjeno povečujejo, deloma zaradi višjih obrestnih mer, še bolj pa zaradi dogajanj na borzi in finančnih trgih nasploh.

Zunanje neravnotežje, ki je nastalo lani, se poglablja. Primanjkljaj na blagovnem in presežek na storitvenem računu se gibljeta v normalnih okvirih, na teži pridobivata primanjkljaj na računu dohodkov, ki ga ustvarjajo povečani odlivi prek računa investicij ter primanjkljaj na računu transferjev, ki ga ustvarja državni sektor.