Ob tem so ministri podprli predlog slovenskega predsedstva EU, da povezovanje med Svetom EU in Evropsko komisijo na področju zdravja prevzame t. i. skupina seniorjev.

"To je nepričakovana pozitivna zgodba našega predsedstva," je današnji dogovor o oblikovanju posebne skupine seniorjev ocenila slovenska ministrica Zofija Mazej Kukovič in dodala, da "si štejemo kot enega izmed večjih dosežkov, da smo spravili to idejo na evropski politični nivo". Kot je zatrdila, je bil ta predlog danes izjemno pozitivno sprejet.

Glede nalog skupine je predsedujoča ministrom za zdravje EU pojasnila, da bo ta oblikovala strateške usmeritve na področju zdravja v najširšem pomenu, tako pri zdravstveni politiki kot tudi povezovanju zdravstva z ostalimi sektorji, in bo državam članicam pomagala uresničevati "tiste strategije, ki govorijo o tem, da je zdravje sestavni del vseh politik".

Kot je še povedala, bo skupina primarno sestavljena iz že obstoječih struktur pri Evropski komisiji. Šlo naj bi za delovno skupino za javno zdravje, ki sicer že obstaja, po novem pa naj bi se ne srečevala več le na ravni strokovnjakov, ampak tudi uradnikov iz držav članic. Po besedah ministrice bodo to ljudje "z bogatimi izkušnjami, ki so sposobni videti širšo sliko".

Ob tem je Mazej Kukovičeva sicer še dodala, da mora biti sklep o vzpostavitvi skupine najprej uradno sprejet na formalnem zasedanju ministrov za zdravje, šele nato bo lahko ta dejansko zaživela.

"Dokler ne bomo imeli strukturiranega sodelovanja in tega političnega telesa na visoki ravni, ki bo poskrbel za nadaljnji razvoj strategije, nam ne bo uspelo," pa je po zasedanju ministrov poudarila evropska komisarka za zdravje Andrula Visiliu. Opozorila je tudi na pomen vključitve zdravstvenih vprašanj v vse politike tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

Kot je v izjavi po zasedanju zapisalo slovensko predsedstvo EU, bo danes predlagana struktura na strateški ravni omogočila strukturirano sodelovanje med Svetom EU in Evropsko komisijo, ki je ključno za uresničevanje ciljev zdravstvene strategije EU za obdobje 2008-2013, ki jo je Evropska komisija sprejela oktobra lani.

Poleg tega bo skupina omogočila večjo vključenost posameznih držav članic pri oblikovanju strateške vizije in dolčanju dejavnosti na področju zdravja.

Druga tema zasedanja je bila naraščajoča antimikrobna rezistenca. Kot je opozorila ministrica, smo se vsi nekako oddahnili, da ni več nevarnosti tuberkuloze, da ni več nevarnosti nalezljivih bolezni, da lahko antibiotike jemo kot kruh, ob tem pa ne pomislimo, da ustvarjamo okolje, v katerem antibiotiki ne delujejo več.

Številne bakterije so postale odporne na antibiotike, in to je tisto, kar povzroča potencialno zelo nevarne nove bolezni, je opozorila Mazej Kukovičeva. "Ne živimo sami. Ne živimo sami niti v Sloveniji niti v Evropi. Pri odpornosti se moramo zavedati celega sveta, da bakterije potujejo po celem svetu, da ne poznajo meja," je bila jasna.

Glede ukrepanja proti antimikrobni rezistenci je sicer po besedah ministrice problem v tem, da trenutno ni dovolj velikega motiva v farmacevtski industriji, da bi razvijala antibiotike tako intenzivno, kot se po drugi strani razvija odpornost proti antibiotikom. Zato se je potrebno proti antimikrobni rezistenci boriti z drugimi aktivnostmi, kot sta npr. boljša ozaveščenost o pomenu higiene in pa nadzorovano, ne prekomerno uživanje antibiotikov.

Ministri so se danes na zasedanju seznanili tudi s poročilom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki ga je predstavila direktorica centra Zsuzsanna Jakab. Poročilo ugotavlja, da se v EU letno kar štiri milijone ljudi okuži z bolnišničnimi okužbami, od tega jih 35.000 umre. Ta grožnja zdravju je večja od grožnje prometnih nesreč, je besede Jakabove povzela komisarka.

Poročilo tudi ugotavlja, da je prišlo v obdobju 2001-2005 v mnogih državah članicah EU do porasta v antimikrobni rezistenci, po drugi strani pa so nekatere države s sprejetjem nacionalnih strategij in akcijskih načrtov dosegle dobre rezultate in celo upad te rezistence.

To po besedah komisarke dokazuje velik pomen učenja med državami članicami in izmenjave dobrih praks. "Če bomo antimikrobno rezistenco pustili vnemar, bo zadeva postala še bolj resna," je opozorila Vasiliujeva.

Komisarka je ob tem tudi napovedala, da bo 18. november vseevropski dan, ki bo namenjen ozaveščanju o problemu antimikrobne rezistence.