Hrvaška je v svetovnem merilu majhna država, vendar so njeni prebivalci ponosni na svoje specifičnosti, prav tako pa na svoje dobre blagovne znamke. Leta 2006 so na Hrvaškem prvič opravili izbor najboljših blagovnih znamk za leto 2007. Nedavno je strokovni svet ponovno ocenil blagovne znamke in razglasil najboljše za leto 2008, vendar direktor Superbrands Adriatic Boris Zemljić rezultatov še ni hotel razkriti. »Letos se je strokovnemu svetu pri ocenjevanju pridružil tudi glas potrošnikov, tako da so končni rezultati nekoliko drugačni kot leto prej,« je bil skrivnosten Zemljić. Strokovni svet sestavljajo predstavniki agencij, medijev, »lastnikov« velikih znamk, strokovnih združenj in profesorji marketinga. Kriteriji so enotni, in sicer: kakovost, zanesljivost, razpoznavnost (drugačnost) ter emocionalni naboj. Z laskavim nazivom superbrands, ki ga podeljujejo v kar 73 državah, se za zdaj lahko pohvali 41 hrvaških blagovnih znamk. Zemljić v prihodnjih letih pričakuje veliko novih hrvaških znamk, predvsem na področju avtohtonih prehrambnih izdelkov in seveda turističnih destinacij. »Zanimivo je, da se vsaj 15 odstotkov znamk vsako leto zamenja. Trg je pač neusmiljen in nihče nima zagotovila, da lahko moč na globalni ravni preslika na vsak lokalni trg. Osebno so mi všeč destinacijske znamke Opatije, Hvara in Dubrovnika. Gre za znamke, ki jih ne gradi marketinški oddelek nekega podjetja, temveč širša skupnost podjetij, lokalne uprave, turistične organizacije in prebivalci posameznega kraja. Navedene destinacije so v zadnjih desetih letih naredile kakovosten preboj in se zavedajo, da morajo svojo znamko loščiti vsak dan,« pravi Zemljić.

Kaj si od naziva superbrands lahko obetajo podjetja?
Podjetja ta naziv oziroma znak najpogosteje uporabljajo v oglasnih sporočilih, pa tudi na prodajnih mestih in embalaži. »Slovenci poznamo tiste znamke, ki so prisotne na slovenskem trgu, nekatere celo desetletja, ali pa smo znamke spoznali na dopustu na hrvaški obali. Vsekakor je še precej prostora za boljše medsebojno poznavanje na področju blagovnih znamk, vendar moramo vedeti, da v zadnjem desetletju maloprodajna industrija narekuje hude pogoje vstopa na trg in posledično onemogoča manjšim znamkam plačilo vstopnice, še preden se lahko kakovostno predstavijo potencialnim potrošnikom. Menim, da bodo butiki z avtohtonimi znamkami, na primer Natura Croatica, prispevali k boljšemu poznavanju znamk, ki niso na policah velikih prodajnih centrov,« je prepričan Zemljić. Dodaja, da je velika prednost Hrvaške odprtost do tujega znanja – v zadnjih petih letih so očitni strateški premiki v razmišljanju in poslovanju – na obali je prisoten val intenzivnega brandinga ter dvigovanja kakovosti, izdelkov in storitev. Izraza brand in branding sta postala praktično del vsakodnevnega jezika poslovnežev ter, kar prijetno preseneča, tudi politikov.