Nasilje v družini je v naši družbi resen problem. Celo tako resen, da se je država lotila zakonskega urejanja tega področja. Pred kratkim so namreč poslanci v državnem zboru sprejeli zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi zaščitil žrtve takšnega nasilja.

Policisti so lani obravnavali kar 5120 primerov družinskega nasilja, ko so partnerji prekršili javni red in mir, še slabih 3000 pa je bilo v družinah nasilnih kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo povzročitev lahke poškodbe in ogrožanje varnosti. Žrtve so sicer večinoma predstavnice nežnejšega spola in otroci, vendar pa policisti beležijo skoraj 500 kaznivih dejanj, pri katerih so imele glavno vlogo ženske. Poudariti velja, da te številke vključujejo samo obravnavane prekrške in kazniva dejanja, po podatkih nevladnih organizacij pa je družinskega nasilja še precej več. Žrtev naj bi bila kar vsaka peta ženska.

Žal so žrtve nasilja v družini večinoma prepuščene same sebi, saj se Slovenci že po naravi neradi vmešavamo v zasebne stvari drugih. Ker pa je o nasilju v družini žrtvam velikokrat težko spregovoriti, bodisi zaradi strahu, občutka sramu ali iz drugih razlogov, je še toliko bolj pomembno, da občani sami prepoznajo znake nasilja v družini v svoji okolici in temu ustrezno ukrepajo. Seveda ni priporočljivo, da bi zakon vzeli v svoje roke in nasilnemu sosedu, ki se mačistično znaša nad svojo boljšo polovico ali naraščajem, sami pomerili hlače. Tako uradne institucije kot nevladne organizacije vidijo tri rešitve. Prva možnost je prijava družinskega nasilja policiji, ki je dolžna preveriti vse okoliščine in ukrepati po svojih pristojnostih. Ker se je treba ob prijavi identificirati, kar ljudem ni vedno ravno povšeči, se lahko obrnete tudi na anonimni telefon policije na številko 080 1200 in operaterju sporočite, kaj se dogaja v vaši soseščini. Če občani opazijo izživljanje staršev nad otroki, je še boljši naslov za prijavo takšnega ravnanja območni center za socialno delo. Nenazadnje pa lahko občani anonimno o nasilju v družini obvestijo tudi katero od številnih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z opisano problematiko, tam pa bodo pri pristojnih organih sprožili ustrezne postopke.

Tisti, ki kolebajo med prijavo in zatiskanjem oči, morajo vedeti, da je prijava nasilnih dejanj, ki jih opredeljuje zakon o javnem redu in miru, obvezna, čeprav sankcije v nasprotnem primeru niso predvidene. Vendar pa je lahko opustitev prijave sankcionirana, če se za štirimi zidovi v vaši okolici dogaja družinsko nasilje, ki ima znake kaznivega dejanja. Zatiskanje oči vas v takšnem primeru lahko pripelje celo za zapahe, saj je predpisana kazen za nenaznanitev do enega leta zapora.

Če torej opazite nasilje v družini in ga prijavite, lahko žrtvam spremenite življenje. Nova zakonodaja predvideva kar nekaj mehanizmov, s katerimi se lahko nasilnežem prepreči, da bi se nad žrtvami še naprej izživljali. Že samo prepoved približevanja, ki so jo policisti lani izrekli 500-krat, v večini primerov zaleže. Tako vsaj pravijo trpinčene ženske, ki jim je ta ukrep omogočil boljši jutri...