Obama in Clintonova nadaljujeta kampanjo, čeprav newyorška senatorka skoraj zagotovo ne bo mogla nadoknaditi zaostanka v delegatskih glasovih za nacionalno konvencijo konec avgusta v Denverju, kjer bodo potrdili zmagovalca. Obama ohranja vodstvo v osvojenih delegatih na volitvah in strankarskih zborovanjih, tekmo pa bodo odločili tako imenovani superdelegati, strankarski veljaki, ki se lahko odločijo po svoje. Klobucharjeva, ki je prišla v senat po zmagi na volitvah leta 2006, je ena od teh superdelegatov.
Senatorka iz Minnesote je povedala, da jo nadaljevanje prepirov med kampanjama obeh kandidatov skrbi, zato se je bila prisiljena odločiti za enega. Odločila se je tudi na pritisk svoje 12-letne hčerke in je tako zadnja v vrsti superdelegatov, ki se odločajo zaradi navdušenja, ki vlada med mladimi za Baracka Obamo. Obama je po njenih besedah sposoben odstraniti cinizem, ki prevladuje v ameriški politiki v času predsednika Georgea Busha.
Kot je še dejala Klobucharjeva, je bila odločitev težka, ker spoštuje tudi Clintonovo, zato si želi, da bi senatorka še naprej ostala v tekmi za nominacijo. Klobucharjeva je zdaj šele druga zvezna senatorka, ki je podprla Obamo. Pred njo je to storila Claire McCaskill iz Missourija. Obama in Clintonova imata sicer zdaj vsak na svoji strani po 13 senatorjev in senatork.
Naslednje demokratske volitve bodo 22. aprila v Pensilvaniji, kjer po anketah zanesljivo vodi Clintonova. Demokratski senator iz Pensilvanije Bob Casey, ki je v petek podprl Obamo, je v ponedeljek na ameriški televiziji ABC priznal, da bo senatorka verjetno zmagala. Tako meni tudi guverner Pensilvanije Ed Rendell, ki podpira Clintonovo, čeprav je dodal, da Obama uspešno zmanjšuje zaostanek v anketah.
