Da je vlada uspešna, je v javnomnenjski anketi Vox populi ocenilo 40,5 odstotka respondentov, da je neuspešna, pa 52,5 odstotka (februarja 48,8 odstotka) respondentov. Delež neopredeljenih je bil v obeh anketah enak, kar kaže, da je vlada pri ocenjevanju uspešnosti njenega dela izgubila 8,5 odstotka zato, ker se je tolikšen del populacije medtem preselil v tabor tistih, ki so prepričani, da je vlada neuspešna.

***Dnevnikova anketa: Oddajte glas za svojo stranko (vstopna stran, desno spodaj)***

Z delom vlade so bolj zadovoljni moški kot ženske, izjemno kritično uspešnost vlade ocenjujejo mladi (od 18 do 30 let), pa tudi višje in visoko izobraženi ter prebivalci osrednje slovenske regije.

Nekaj malega izgubila tudi SDS

Tako kot vlada se je v marčevski javnomnenjski anketi Vox populi slabše odrezala tudi vodilna vlada stranka SDS, ki je izgubila 1,7 odstotne točke. Toda približno toliko volilnih glasov so izgubili tudi konkurenčni socialni demokrati (SD). Edina stranka, ki je v tem mesecu zares napredovala, so Jelinčičevi nacionalisti - pridobili so 2,7 odstotne točke oziroma kar 65 odstotkov več glasov kot februarja.

Ker so državnozborske volitve vedno bližje, smo zato, da bi lahko v prihodnjih mesecih čim bolj natančno spremljali razpoloženje volilnega telesa, v anketni vprašalnik tokrat prvič vključili tudi posebno vprašanje za neopredeljene: njih (kot je to običajno pred volitvami) še dodatno sprašujemo, naj nam navedejo, katera politična stranka jim je najbližja.

Priložena tabela slika marčevsko stanje politične preference, pri čemer njen zadnji stolpec prikazuje, kolikšno podporo si lahko obeta posamezna politična stranka ob upoštevanju že opredeljenih volilcev in tistih neopredeljenih, ki povedo, katera stranka jim je blizu. Po tej metodi pripade Socialnim demokratom 25,7-odstotni delež, demokratom 23,1-, stranki Zares 9,3- in LDS 8-odstotni delež volilne pogače. SD in SDS imata kljub trenutni prednosti socialdemokratov dokaj izenačene možnosti, da eni od teh dveh strank pripade mandatarstvo prihodnje vlade. Najbolj pa zbuja skrb položaj Nove Slovenije: če bi bile volitve danes, se Bajukova stranka sploh ne bi prebila v parlament.

Virant najuspešnejši minister

Po treh mesecih smo ponovno preverili, kateri ministri najbolje oziroma najslabše opravljajo svoje delo. Respondenti lahko pri odgovarjanju na ti dve vprašanji navajajo po tri ministre. Na vrhu lestvice največkrat imenovanih najboljših ministrov se je tudi tokrat znašel minister za javno upravo Gregor Virant, sledijo pa mu minister za šolstvo in šport Milan Zver, minister za obrambo Karl Erjavec in finančni minister Andrej Bajuk.

Mnenja o uspešnosti dela ministra za finance so očitno zelo deljena - Andrej Bajuk je namreč tudi prvi na lestvici ministrov, ki najslabše opravljajo svoje delo. Sledijo mu zunanji minister Dimitrij Rupel, okoljski minister Janez Podobnik in zdravstvena ministrica Zofija Mazej Kukovič. Kot zmeraj doslej sta ministra brez listnice Žiga Turk in Ivan Žagar na dnu obeh lestvic - ministra sta za anketirance enostavno premalo prepoznavna ozirom vsaj v javnem življenju premalo dejavna, da bi ju lahko ti pogosteje navajali kot ministra, ki izstopata v dobrem ali slabem.

Janez Drnovšek še vedno velja za predsednika vlade, ki je bil po prepričanju javnomnenjske večine najboljši izmed dosedanjih petih slovenskih premierjev. Njegova nedavna smrt je vplivala na to, da je delež odgovorov v njegovo korist še bistveno višji, kot je bil v preteklih merjenjih: kot politika, ki je najbolje opravljal funkcijo predsednika vlade, ga je tokrat navedlo kar 66,6 odstotka vseh respondentov. Z 20,4-odstotnim deležem navedb mu sledi Janez Janša. Lojze Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade, je prejel 4,4 odstotka glasov in s tem na tretjem mestu izpodrinil Drnovškovega naslednika Antona Ropa, ki je prejel 2,9 odstotka, le nekaj mesecev delujoči bivši premier Andrej Bajuk pa 0,2 odstotka glasov.

Povprečna ocena uspešnosti predsedovanja Slovenije Evropski uniji je tokrat nekoliko višja, kot je bila februarja (marca 3,54, februarja 3,51), povprečna ocena dela državnega zbora pa je ostala nespremenjena in znaša 2,9.