Čeprav naj bi eden od staršev domnevno sam privolil v objavo - po navedbah varuhinje gre za mater, ki se s sodbo sodišča ne strinja in skuša svoj prav dokazovati z medijsko zgodbo -, to samo po sebi ne razbremenjuje novinarjev in urednikov od etične odgovornosti pri presoji o tem, ali bodo s poročanjem posegali v zasebnost otroka. "Nasprotno. Prav na podlagi vseh okoliščin - npr. nasprotovanju očeta, ki izvršuje skrbništvo nad otrokom -, imajo za to še prav posebno veliko odgovornost in so zavezani pokazati posebno poklicno skrbnost," je zapisala varuhinja.
Po prepričanju varuhinje novinarski kodeks novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Posebno obzirnost morajo po njenem mnenju pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih. Tedaj mora po navedbah Čebašek-Travnikove pomembno vlogo odigrati predvsem razmislek o varstvu koristi otrok.
Poseg v posameznikovo zasebnost je po prepričanju varuhinje dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri tem opozarja, da medijskega razkrivanja podrobnosti iz najožje osebne sfere otrok in njihovih staršev nikakor ni mogoče enačiti z javnim interesom po obveščenosti. "Takšno ravnanje medijev ne pomeni le grobega posega v zasebnost otrok, temveč odkrito nasilje nad otroki," je še zapisala varuhinja.
