Ustavno sodišče je leta 1999 prepovedalo izrek ukrepa prisilne odstranitve tujca iz države za izbrisane osebe, so v sporočilu za javnost zapisali v AIS. Kljub omenjeni prepovedi pa se izbrisani lahko znajdejo v postopku odstranitve, pri čemer postopek stoji in do končne odstranitve dejansko ne bi smelo priti, opozarjajo.
"Pravne posledice postopka odstranitve so hude - ne le zaradi morebitnega končnega ukrepa odstranitve, ampak že zaradi neutemeljene omejitve svobode gibanja je situacija za izbrisane v državi še toliko bolj nevzdržna," so zapisali v sporočilu.
Strokovnjaki iz nevladne sfere ocenjujejo, da gre za očitno zlorabo načel pravne varnosti in pravne države. "Nezaslišano je, da se izbrisani sploh lahko znajdejo v postopku prisilne odstranitve iz države, ki ga odločba ustavnega sodišča jasno prepoveduje," so prepričani v nevladnih organizacijah.
Namesto da bi oblasti izpolnile odločitve ustavnega sodišča in mednarodnih teles ter izbrisanim povrnile njihov status in pravice, "se poigravajo z usodami ljudi, ki zaradi izbrisa trpijo že sedemnajsto leto", menijo. "Če bi oblasti pokazale tolikšno mero iznajdljivosti tudi pri reševanju problematike, kot jo pri zlorabljanju pravnega reda, bi morda danes resnično živeli v državi, ki ne bi kršila človekovih pravic," so še zapisali v AIS.
