"Brez dodatnega denarja ta zadeva ni izvedljiva," je na javni razpravi sredi tega tedna z naslovom "Kdo nam bo plačal magisterij?" na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF) ocenila Helena Kamnar, prorektorica za poslovne zadeve Univerze v Ljubljani (UL).

Ob tem je poudarila, da bi UL za zagotovitev brezplačnega študija na obeh stopnjah bolonjskega študija potrebovala vsaj dodatnih 40 milijonov evrov denarja. UL po besedah Kamnarjeve sama, brez pomoči države, te težave ne more rešiti. "Če dodatnega denarja ne bo, se lahko zgodi, da določenih študijskih programov na drugi bolonjski stopnji ne bomo razpisali, saj jih ne bomo imeli s čim financirati," je še opozorila.

"Imamo popolnoma zgrešen sistem financiranja visokega šolstva," je poudaril dekan EF Dušan Mramor, ki je tudi prepričan, da je država doslej preveč denarja namenjala osnovnim šolam, medtem ko je visoko šolstvo zapostavljala. Po njegovem mnenju bi bilo treba dodatna sredstva za visoko šolstvo iskati v prerazporeditvi sredstev znotraj izobraževalnega sistema. Mramor je še izjavil, da je bila bolonjska reforma pri nas zavožena.

Dušan Lesjak, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se je strinjal, da bo za financiranje bolonjskega magisterija treba zagotoviti dodatna sredstva, ob tem pa je dodal, da se na ministrstvu tega finančnega problema zavedajo. Priznal je tudi, da imajo z bolonjskim procesom težave že od vsega začetka.

Slavko Gaber, član odbora DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, pa meni, da država denar v visokem šolstvu nerazumno porablja. "Neracionalno odpiramo in odpiramo oddelke z argumentom, da gre za konkurenco," poudarja Gaber. Da konkurenca v visokem šolstvu ne prinaša kakovosti, pa je prepričan tudi Mramor.

"Stanje v visokem šolstvu pri nas je kaotično," je opozoril predsednik Študentske organizacije Slovenije Tomaž Frelih. Kot je pojasnil, namreč v Sloveniji še vedno nimamo neodvisne agencije, ki bi preverjala kakovost visokega šolstva pri nas. Nove šole rastejo kot gobe po dežju, ne vemo pa, kakšne so, pravi Frelih.

Način financiranja visokega šolstva bo določila uredba o financiranju v visokem šolstvu 2009-2013. Po Lesjakovih besedah naj bi jo skupina na ministrstvu, ki uredbo pripravlja, vladi predstavila še pred poletjem.