Vsako leto se kdo spomni dogodka v Jonestownu v Gvajani in vedno znova se začnejo razprave o tem, kako imajo samooklicani verski voditelji še vedno pod popolnim nadzorom svoje "ovčice". Jim Jones je bil prav to, karizmatični verski voditelj množic, rojen leta 1931 v ameriški zvezni državi Indiana, ki je imel prvo "pridigo" že pri svojih dvanajstih letih. Pri osemnajstih se je poročil, se vpisal na univerzo, pustil študij in po končani večerni šoli je postal pridigar v metodistični cerkvi. Jones je bil izjemen retorik, prepričal je vsakogar o skoraj vsem in ker se ni strinjal s pogledi metodistične cerkve, je leta 1950 ustanovil svojo lastno. Vendar svoje verske sekte Ljudski tempelj ni mogel financirati samo s prodajo neke vrste južnoameriške opice. Zato se je povezal z ameriško cerkvijo Jezusovih učencev in lahko se je predstavljal kot uradni duhovnik te cerkve, ki je imela skoraj poldrugi milijon privržencev.

Spori z oblastmi

Za Jonesa je bilo to odlično izhodišče, da se je lotil svojega "poslanstva". Odprl je dom za reveže, dva domova za ostarele, posvojil tri otroke in vedno več ljudi mu je začelo verjeti. Še posebno tedaj, ko se je začel predstavljati kot naslednik boga na Zemlji, ko je zavrnil Biblijo in vsem na očeh prikazoval svojo moč čudežnih ozdravljenj.

Bil je mojster predstave, ko je napovedal, da bo Zemlja 15. julija 1967 zbrisana zaradi atomske vojne in se je s svojimi verniki odselil na sever Kalifornije. Tam je bil v neprestanem sporu z oblastmi in našel je rešitev. Leta 1977 je ponovno napovedal konec sveta in tokrat je 1200 svojih najbolj gorečih vernikov odpeljal v pragozd južnoameriške Gvajane. Za milijon dolarjev je kupil zemljišče, ki so ga njegovi verniki uredili v mestece Jonestown. Zakaj bi "raj na Zemlji", kot so ga imenovali sami, ogradili z bodečo žico, okoli katerega so bile oborožene straže?

To so se spraševali tisti, ki jim je uspelo pobegniti iz tega neobičajnega verskega zapora, ko niso več verjeli v boljše in lepše življenje, ki jim ga je obljubljal Jones. Ko so se vrnili domov, niso imeli ničesar, saj so vse svoje imetje prepustili Jonesu oziroma njegovi verski sekti Ljudski tempelj. Pričanja o življenju v Jonestownu so bila grozljiva. Čudne seksualne aktivnosti, pranje možganov, obredno pretepanje otrok, vohunjenje drug za drugim in stroge kazni za vse, ki bi hoteli pobegniti iz "raja".

O Jimu Jonesu je krožilo veliko zgodb, od tega, da je bil sin voditelja kukluksklana v Indiani in sin matere Indijanke, kar bi bilo dovolj za njegovo nadnaravno moč, do tega, da je bil v resnici agent ameriške tajne službe CIA, ki je vohunil za sumljivimi. In na koncu do tega, da je bil velik marksist in da je imel na svojem računu zelo veliko denarja.

Ubežniki iz Jonestowna so imeli v Kaliforniji toliko povedati, da so pri oblasteh vzbudili dovolj veliko pozornost. In ker so bili v Gvajani torej očitno ugrabljeni kalifornijski državljani, se je tja 17. novembra 1978 odpravil kalifornijski kongresnik Leo Ryan, ki so ga spremljali pravniki in novinarji. S sprejemom in s pogovori v Jonestownu, vsi so bili nasmejani in razpoloženi so trdili, da je vse v najlepšem redu, je bila delegacija iz Kalifornije zelo zadovoljna. Ko so se odpravljali proti letalu, je kongresnika Ryana nekaj pripadnikov sekte kljub temu roteče prosilo, naj jih reši tega zapora. Kalifornijski politik se je vrnil k Jonesu, da bi ugotovil novo različico resnice, vendar ga je z nožem zabodel neki fanatični Jonesov privrženec. Prišlo je do streljanja, v katerem je bil ubit kongresnik Ryan, trije novinarji in trije ubežniki iz Jonesove sekte.

Jim Jones je vedel, da se je s tem pokolom sedaj vse spremenilo in od svojih vernikov zahteval, da je najbolje, da vsi umrejo hkrati ter najdejo novo in boljše življenje, kot pa da bi počakali policijo in tajne agente. Zelo na hitro je bila pripravljena strupena pijača in vseh 913 članov sekte, otroci, mladi in stari, se je brez ugovora podredilo Jonesovemu "predlogu". Ciankalijev napitek si je "privoščil" tudi sam presvetli Jim Jones in zgodil se je najbolj množični samomor v sodobni zgodovini.

Še danes se različni strokovnjaki ukvarjajo s tem dogodkom v Jonestownu, ki je bil kasnejšim verskim "voditeljem" svojevrstni vzorec reševanja problemov.

Vse preveč skupinskih smrti

Kolektivne samomore so sicer začeli izvajati že leta 73 v izraelski Masadi, ko se je 960 Judov iz ekstremistične sekte Zealotsov raje odločilo za kolektivni samomor, kot da bi pogledali v oči rimskim legijam. Bolj pretresljiva pa so ta dejanja v sodobni zgodovini.

Na filipinskem otoku Mindanao je leta 1985 šlo v kolektivno smrt 60 članov plemena Ata, ko jih je njihov duhovnik Datu Mangayanon prepričal, naj popijejo strup in se rešijo tuzemskih muk.

V južnokorejskem Yongingu je duhovnica Park Soo-Ja leta 1987 prepričala 32 vernikov njene sekte, da so se zastrupili sami in odšli v "lepše življenje".

V neki mehiški vasici je leta 1991 napravilo samomor 29 vernikov, ki so verjeli vernemu mehiškemu ministru Ramonu Moralesu Almazanu in so tako poiskali rešitev v skupinski smrti.

David Koresh je leta 1993 odpeljal v smrt 90 vernikov v Wacu v Teksasu, potem ko se niso predali zveznim organom in so umrli v "spopadu" z FBI. Istega leta je v neki majhni vietnamski vasici 53 vaščanov naredilo skupinski samomor v prepričanju, da bodo odšli naravnost v nebesa.

V švicarskem smučarskem središču Granges jih je leta 1994 storilo samomor 25, v 160 kilometrov oddaljenem Cheiryju pa 23 in skoraj sočasno še v kanadskem mestecu Morin Heigts pet. Vsi so bili člani neke sekte, ki je obljubljala "rešitev".

V okolici Grenobla je leta 1995 v kolektivnem samomoru umrlo 16 pripadnikov neke sekte, na robu ameriškega San Diega pa se je leta 1997 za skupinski samomor odločilo 39 pripadnikov sekte Nebeška vrata, ker so verjeli, da jih bo neznani leteči predmet odpeljal v nebesa.

Nazadnje se je zgodil kolektivni samomor v imenu vere leta 2000, ko je v Ugandi umrlo več kot osemsto pripadnikov sekte, ki več niso mogli čakati na uresničenje svojih pričakovanj.

Ob tridesetletnici neverjetnega oziroma tragičnega dogodka v Jonestownu bodo mnogi strokovnjaki ponovno pozorni. Kriza v svetu je ravno pravšnja, da morda nekje nekdo v imenu višjih ciljev ponovno zbira svoje vernike in jih bo na koncu prepričal o nečem podobnem, kot je 913 svojih vernikov prepričal Jim Jones.

Na srečo mu nista verjela njegova sinova. Stephan Gandhi Jones je danes poslovnež in družinski oče ter živi nekje v anonimnosti v Kaliforniji, Jim Jones Jr. pa živi v San Franciscu in ima v novem zakonu tri otroke. Nihče od njiju se ne želi spomniti njunega očeta Jima Jonesa.