Na Kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline UKC Ljubljana pa razvijajo metodo, kjer bi kot polnilo uporabili telesu lastne celice vezivnega tkiva fibroblaste, ki proizvajajo kolagen. Število fibroblastov se namreč v koži s starostjo zmanjšuje, s tem pa nastaja tudi vse manj kolagenskih vlaken. Ta koži zagotavljajo strukturo in oporo, z leti pa se postopoma izgublja kožna oporna plast ter njena zmožnost natezanja in krčenja. Posledici sta staranje in gubanje kože.

Fibroblasti

"Fibroblasti se uporabljajo zlasti v anti-ageing medicini, kjer poskušamo pridobiti nove celice, ki izločajo snovi, ki vplivajo na videz kože in ji dajejo novo kakovost. Ker gre za lastno tkivo telesa, ni stranskih učinkov in zapletov, kot so vnetja, granulomi, vozliči, zavrnitvene reakcije," je pojasnil doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, estetske in rekonstrukcijske kirurgije. Kot polnilo lahko fibroblaste uporabljajo za glajenje kožnih neravnin, zlasti brazgotin zaradi aken in noric, pa tudi za glajenje gub, zlasti nedinamičnih. "Gube na obrazu so večinoma dinamične, kar pomeni, da so posledica vleka mišic, ko se na primer smejimo ali mrščimo. Ker pa so mišice aktivne, se gube prej ali slej obnovijo, ne glede na to, s katerim polnilom smo jih napolnili, in so učinki začasni. Drugače je pri nedinamičnih gubah, ki niso povezane z aktivnostmi mišic, tam pa dosežemo trajne rezultate," je pojasnjeval Ahčan. Kot polnilo lahko estetski kirurg uporabi maščobne celice, ki jih prej dobi z liposukcijo, vendar je trajnost estetskega učinka nepredvidljiva, saj lahko te celice sčasoma izginejo ali odmrejo in je treba postopek ponoviti. Pri fibroblastih pa so učinki trajnejši, saj poleg tega, da dajejo volumen, spodbujajo nastajanje novih kolagenskih vlaknih in prispevajo k obnovi kože. To pa je tudi njihova prednost pred drugimi polnili. Uporabijo jih lahko tudi na delih telesa, kjer druge metode odpovedo, kot na primer na dekolteju in koži vratu. "Tukaj praktično ni nobene dobre metode pomlajevanja, ker je v koži vratu premalo kožnih priveskov, znojnic, lojnic, iz katerih bi se koža obnavljala. Lasersko pomlajevanje, na primer, je tukaj celo nevarno, ker lahko pusti brazgotine. Učinkuje pa aplikacija fibroblastov," je razložil Ahčan.

Drag postopek

Pomanjkljivost tega polnila je njegova visoka cena, saj so gojenje, proizvodnja in hranjenje teh celic zelo dragi.

Fibroblaste dobijo tako, da odščipnejo vzorec kože za pacientovim ušesom, celice pa nato v laboratoriju obdelajo in namnožijo. Te celice potem estetski kirurg injicira na predel pacientovega telesa, kjer primanjkuje mehkih tkiv. Čez nekaj tednov te nove celice z lasersko svetlobo spodbudijo k delovanju.

Na kliniki to že delajo eksperimentalno. "Prvi rezultati pilotskih poskusov so obetavni, injicirane celice preživijo, struktura kože se izboljša, vendar moramo kot znanstvena institucija učinek objektivno izmeriti na odlitkih kože," je razložil kirurg. Načrtujejo, da bi tovrstne posege že lahko začeli izvajati v drugi polovici leta.

Fibroblasti bodo prišli manj v poštev pri rekonstrukcijski kirurgiji, saj so tukaj prostornine mehkih tkiv, ki jih morajo nadoknaditi, bistveno večje. Prav tako ne pomagajo pri zabrazgotinjeni koži po opeklinah, saj je brazgotinsko tkivo drugačne strukture in oblike ter ga vbrizgavanje zgolj ene plasti vezivnih celic ne more nadomestiti.