Vodja projekta pomoči izbrisanim prebivalcem Slovenije in predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek je ob tej priložnosti predstavila tudi zahteve organizatorjev Tedna izbrisanih, ki jih bodo predali ključnim državnim ustanovam. Te zahteve so izvedba neodvisne preiskave izbrisa in njegovih posledic, retroaktivna vrnitev statusa izbrisanim ter poprava storjenih krivic.
Neustrezna pravna sredstva
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz leta 2006 je takih ljudi, ki še vedno nimajo urejenega statusa, nekaj več kot 4000. "Po mojih raziskavah je bilo veliko teh ljudi iz Slovenije nezakonito deportiranih," pravi predstavnik civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović in dodaja, da jih je veliko odšlo v tujino na dopust, potem pa se niso mogli nikoli več vrniti, ker je začel veljati sistem vizumov. Do podatka, koliko ljudi je v Sloveniji brez statusa, je po Todorovićevih besedah težko priti, po njegovi oceni pa je takih oseb nekaj deset.
Ob 16. obletnici izbrisa nevladne organizacije tudi poudarjajo, da se v zvezi s problematiko izbrisanih v zadnjem letu ni nič spremenilo. Predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Vučko med drugim opozarja, da pravna sredstva, ki so na voljo izbrisanim prebivalcem, niso ustrezna. Z ministrstva za notranje zadeve pa so včeraj sporočili, da je vlada pripravljena rešiti položaj izbrisanih. Vendar je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, "situacija izjemno kompleksna in komplicirana zaradi nasprotujočih si odločitev referenduma, državnega zbora in ustavnega sodišča". Vlada pa tudi še vedno ocenjuje, da je edini primeren način za ureditev položaja teh ljudi sprejem ustavnega zakona.
