Minister je zatrdil, da članice vse bolj tekmujejo med seboj v kakovosti storitev ter informacij, ki jih ponujajo na svojih spletnih portalih. Visoka uvrstitev Slovenije po meritvah Evropske komisije je zato toliko bolj razveseljiva.
"E-uprava naj bo prijazna, enostavna in uporabna"
Po Virantovih besedah je bistveno, da e-uprava uporabnikom ponuja storitve, ki so v resnici uporabne, enostavne ter uporabniku prijazne. Še posebej je po njegovih besedah pomembna kakovost storitev za podjetja, ki so z javno upravo za razliko od državljanov v stalnem stiku. Slovenija prav zato izpostavlja povezavo e-uprave s projekti poenostavljanja administrativnih postopkov in odprave administrativnih ovir, saj je prepričana, da gredo ta vprašanja z roko v roki.
Na področju povezljivosti e-uprav je Virant predstavil tudi pilotni projekt, ki ga je pripravila Slovenija in k njemu povabila vse članice EU. Priključile so se Avstrija, Estonija, Finska in Portugalska. Teh pet držav razvija prve dejansko delujoče panevropske storitve, in sicer za registracijo začasnega prebivališča za tujce ter za ustanovitev podjetij z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Po Virantovih besedah gre pri projektu za medsebojno priznavanje digitalnega potrdila, ki posameznikom omogoča opravljanje storitev javne uprave v drugih članicah.
Virant pričakuje, da bo tak projekt med državami, ki veljajo za najbolje pripravljene na področju e-uprave, sprožil učinek snežne kepe in se mu bodo priključile tudi ostale članice. Povezljivost med članicami s podobno razvitimi storitvami e-uprave namreč po njegovih besedah na tehnološki ravni ni problematična, razrešiti pa je potrebno še nekaj pravnih vprašanj.
"EU potrebuje svoboden pretok elektronskih storitev!"
EU poleg svobodnega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb potrebuje tudi svoboden pretok elektronskih storitev, pa je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik Evropske komisije in komisar za administrativne zadeve, revizijo in boj proti goljufijam Slim Kallas. V zvezi s tem je izpostavil težave z medsebojnim priznavanjem elektronske identitete in elektronskega podpisa. Omenil je tudi omogočanje lažjega dostopa podjetij do javnih razpisov v drugih članicah, kar naj bi izboljšalo konkurenčnost teh razpisov. Dejal je tudi, da se v povezavi s tem odpira vrsta vprašanj, kot npr. dostop do podatkov, zagotavljanje varnosti in zasebnosti podatkov, enotna načela glede kakovosti spletnih portalov e-uprav posameznih članic.
Kallas je tudi poudaril, da je področje e-uprave po eni strani izključno nacionalno vprašanje, kjer EU nima mandata za regulacijo področja. Po drugi strani je po komisarjevih besedah vse bolj jasno, da je sodelovanje članic unije na področju e-uprave zelo pomembno za modernizacijo javne uprave in krepitev konkurenčnosti EU.
Dejal je še, da različni oddelki Evropske komisije, ki pokrivajo vprašanje e-uprave, lahko pri tem ponudijo tehnično in strokovno pomoč članicam. Poudaril pa je, da ni naloga Evropske unije, da bi od zgoraj navzdol uveljavljala varnostne in druge standarde e-uprave ter določala zavezujoče roke. Urejanje tega področja je namreč ob podpori komisije prepuščeno članicam ter raznim projektom sodelovanja med njimi.
Napredek pomeni večje izzive
Namestnik generalnega direktorja z generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisije Antti Peltomaki je prav tako dejal, da je v članicah na področju e-uprave moč zaznati velik napredek, izboljšuje pa se tudi kakovost storitev.
Vseeno pa ostajajo veliki izzivi, pri čemer je izpostavil izvajanje direktive o storitvah, še posebej njenega osmega člena, ki predvideva, da naj bi članice izvajalcem storitev omogočile izvajanje vseh potrebnih postopkov tudi po elektronski poti.
Na Brdu pri Kranju sicer od danes do srede potekajo Dnevi e-uprave. Poleg današnje konference, ki jo organizira slovensko predsedstvo EU, bo jutri in v sredo tudi mednarodna konferenca z naslovom Storitve e-uprave: IDABC in njeno nadaljevanje pa bo v organizaciji Evropske komisije.
