MZZ odločno zanika, da bi prisluškovalo telefonskim pogovorom uslužbencev MZZ ali novinarjem.

Objava depeše iz božičnega sestanka leta 2007 med predstavniki slovenskega in ameriškega zunanjega ministrstva je povzročila več negativnih odmevov v domači in mednarodni javnosti, s čimer je bila povzročena velika škoda dobremu imenu in ugledu Slovenije in predsedujoče države Svetu EU. Ker je bila pod vprašaj postavljena verodostojnost njenih predstavnikov - kar otežuje njihovo vsakdanje delo - je bil MZZ "prisiljen" odrediti notranji nadzor zaradi kršitve obveznosti diplomatov, ki izhajajo iz zakona o zunanjih zadevah, in notranjih pravnih aktov. Ti določajo, kateri uslužbenci v MZZ so pristojni za posredovanje podatkov o delu MZZ javnostim, so sporočili iz zunanjega ministrstva.

MZZ in Dnevnik: Gantar in Petek o prestrezanju komunikacij Dnevnikovih novinarjev

Ob tem je ministrstvo ocenilo, da so podani zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po 261. členu kazenskega zakonika ali nevestnega dela v službi po 262. členu omenjenega zakonika, zato je 30. januarja podalo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca na državno tožilstvo in policijo.

MZZ: Nimamo pooblastil za izvajanje dejavnosti v okviru predkazenskega postopka

Ministrstvo je zagotovilo, da v okviru predkazenskega postopka ne izvaja nobenih dejavnosti, saj nima nobenih pooblastil, razen zakonske obveznosti, da je dolžno naznaniti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ob tem mora poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, so še sporočili.

"V okviru notranjega nadzora je ministrstvo sicer ugotovilo, da je s posredovanjem tega dokumenta iz elektronskega sistema MZZ neznani uslužbenec (ali več uslužbencev) huje kršil zakonske in pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja," so zapisali. Vsak diplomat je namreč po njihovih navedbah dolžan varovati interese Slovenije, ugled države in njenih institucij ter varovati dokumente in podatke (ne samo dokumentov, ki so označeni s stopnjo tajnosti) ter delovati v skladu z navodili MZZ.

Delovali v skladu s predpisi

Da bi lahko identificirali osebo, ki je dokument nepooblaščeno posredovala novinarjem časnika Dnevnik, je ministrstvo pregledalo dohodne in izhodne telefonske klice v okviru telefonske centrale stacionarnega omrežja v MZZ, so še sporočili. Podlaga za tako ravnanje je določena v tretjem in četrtem odstavku 9. člena zakona o varstvu osebnih podatkov in 46. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko obdelujejo, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

V javnosti se je postavilo vprašanje, ali je ministrstvo imelo pravno podlago za odvzem službenega namiznega računalnika veleposlaniku Marjanu Šetincu. S pregledom klicanih telefonskih številk v okviru stacionarne telefonske centrale MZZ in primerjanjem številk z javno objavljenimi številkami je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost, da je bil računalnik uporabljen za storitev morebitnega kaznivega dejanja, so sporočili.

V skladu s 145. členom zakona o kazenskem postopku je državni organ dolžan poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in zavarovati predmete, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno. Brez tega ukrepa bi bilo mogoče posamezne sledove kaznivega dejanja izbrisati oziroma jih ne bi bilo mogoče več obnoviti, so še zapisali.