Kakšne so torej možnosti mednarodnih izmenjav mladih pri nas? Kam, kdaj in kako mladi lahko gredo ter kateri so tisti programi, ki so jim najbolj pri srcu? V Sloveniji glavni programi za mednarodno izmenjavo mladih potekajo prek Nacionalne agencije Movit NA Mladina, ki izvaja program Mladi v akciji. »Mladi v akciji je eden izmed programov generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo evropske komisije. V Sloveniji smo odgovorni za upravljanje, spremljanje in razvoj programa pod enakimi pogoji, kot veljajo v vseh programskih državah in so utemeljeni v odločitvi Sveta in parlamenta EU. Izmenjave potekajo prek vključevanja tako posameznikov kot organizacij v različne akcije progama,« je pojasnil Primož Ferjančič iz Nacionalne agencije.

Na izmenjavo gredo lahko že trinajstletniki
»Program Mladi v akciji ima več možnosti oziroma oblik aktivnosti, ki so večinoma mednarodne,« je nadaljeval Primož Ferjančič. »Pri mladinskih izmenjavah, ki lahko potekajo med dvema, tremi ali še več državami, se vključujejo mladi v starosti od 13 do 25 let. Mladinske pobude vključujejo projekte na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, načrtujejo in izvajajo pa jih mladi v starosti od 18 do 30 let. Mladinski demokratični projekti so namenjeni spodbujanju politične participacije in aktivnega državljanstva mladih v starosti od 13 do 30 let. Mladi lahko v tujino odidejo tudi prek Evropske prostovoljne službe – EVS, vendar morajo biti za vstop vanjo polnoletni, zgornja starostna meja pa je 30 let. Izmenjava je mogoča tudi v obliki usposabljanja članov organizacij, ki delujejo na področju mladinskega dela in sodelovanja s sosednjimi partnerskimi državami. Prijavljajo se lahko posamezniki, neformalne skupine ali organizirane skupine mladih, ki delujejo v okviru različnih organizacij v mladinskem delu. Vsaka izmed akcij ima določene predpostavke za vključevanje. Če so projekti formalno in vsebinsko ustrezni ter so odobreni in sprejeti v program, so s tem upravičeni do finančne podpore, ki je različna od akcije do akcije. Bistvo je, da sta projekt in skupina v program vključena zaradi vsebinske skladnosti in interesa, kar pomeni, da je sofinanciranje Evropske unije večinsko, nekaj pa mora prijavitelj prispevati sam.«

Večina programov je skupinskih, prijavljajo se lahko tudi neformalne skupine
Mednarodna izmenjava ima pred »klasičnim« potovanjem precej prednosti: omogoča, da v tujino odidejo tudi mladi, ki še niso polnoletni, je cenejša, saj večino sredstev prispeva Evropska unija, sodelovanje v posameznih programih pa količinsko ni omejeno. Dejstvo pa je, da je za večino najbolj popularnih oblik izmenjave povpraševanje večje od ponudbe. »Najbolj popularne so mladinske izmenjave in mladinske pobude ter tudi EVS, zanimanje pa je v vseh večje, kot je na voljo finančnih sredstev,« je razložil Primož Ferjančič. Kako naj se torej prijavi nekdo, ki bi denimo nekaj mesecev po maturi rad izkoristil za to, da bi s pomočjo mednarodne izmenjave odšel nekam v tujino? »Večina aktivnosti je skupinskih, mednarodnih. Le EVS je lahko individualna, poleg nekaterih aktivnosti usposabljanja,« je dejal Primož Ferjančič. »Vedno je prijavitelj v program organizacija oziroma organizirana skupina mladih, tudi če je neformalna oziroma nima pravne subjektivitete. Nekdo, ki je končal maturo, se lahko prijavi prek neke organizacije v Sloveniji ali v tujini na primer na prostovoljno aktivnost EVS, ki lahko traja od dva do dvanajst mesecev. To pomeni, da je treba poiskati tako organizacijo (možno tudi prek spletne baze), navezati stik, treba je izpolniti določen obrazec, prošnjo, na podlagi katere se po formalnih in vsebinskih kriterijih ocenjuje primernost projekta za sprejem v program Mladi v akciji. Če je projekt sprejet, se lahko začne izvajati po treh mesecih od vložitve prošnje za sprejem. V tem času tečejo postopki sprejema in ocenjevanja. Vsako leto je pet prijavnih rokov za vstop v program Mladi v akciji, prednostna področja, ki jih zasleduje, pa so evropsko državljanstvo, udejstvovanje mladih, kulturna raznolikost in vključevanje mladih z manj priložnostmi ter letna prednostna področja, v letu 2008 je to medkulturni dialog.« 

Prostovoljci v tujini ostanejo do 12 mesecev
Evropska prostovoljna služba omogoča mladi osebi, da za najmanj dva meseca in največ leto dni postane prostovoljec/-ka v eni izmed evropskih držav. Prostovoljec za svoje delo sicer ne prejema plačila, dobiva pa mesečno žepnino, za katero finančna sredstva iz programa Mladi v akciji pridobi pošiljajoča organizacija ali organizacija gostiteljica. Ta zagotovi tudi njegovo nastanitev, prehrano ter zdravstveno in nezgodno zavarovanje ter mu omogoči tečaj tujega jezika. Prostovoljec lahko postane vsakdo, ki je star od 18 do 30 let, ne glede na to, ali se še šola ali je formalno izobraževanje končal. V državi gostiteljici se vključi v različne aktivnosti, na primer umetnost, kulturo, okolje, razvoj podeželja, mladinsko politiko, prosti čas mladih, šport mladih… Prostovoljci se pred odhodom in ob prihodu v izbrano državo udeležijo ustreznega usposabljanja, med bivanjem v tujini pa tudi vmesnega srečanja prostovoljcev. Tako pridobijo vse potrebne informacije o državi gostiteljici in spoznajo okolje, v katerem bodo delovali, pa tudi izmenjajo izkušnje z drugimi prostovoljci. Prostovoljci lahko postanejo tudi tisti, ki niso člani nobene mladinske organizacije.

Mednarodne mladinske izmenjave
Denimo, da ste skupina mladih, ki se med letom redno sestajajo in se z nečim ukvarjajo. Sledite načrtu aktivnosti, ki ste ga sami sestavili. Lahko ste neformalni člani vaškega odra, lahko organizirate dejavnosti za otroke, lahko vas povezuje ljubezen od umetnosti, lahko raziskujete običaje… Možnosti je veliko. Če bi radi pogledali, kako stvari, ki zanimajo vas, počnejo drugje, je mladinska izmenjava kot nalašč za vas. Na njej se zberejo skupine najmanj 16 in največ 60 mladih iz najmanj dveh in največ petnajstih držav. Prvi korak k mladinski izmenjavi je oblikovanje skupine, ki bo razpravljala o ideji projekta in načrtovala izvajanje ideje. Sledi iskanje partnerja ali partnerjev v drugih državah za bodočo izmenjavo, pri čemer lahko pomaga Nacionalna agencija Movit NA Mladina. Vsaj eden od partnerjev mora biti iz države članice EU. Izmenjava traja od 6 do 21 dni brez časa potovanja, »projekt« pa izpeljete tako, da ga prijavite na posebnih obrazcih v času, ko poteka prijavni rok. V posameznih primerih lahko izmenjava poteka v več državah, kar pomeni, da celotna skupina v času izmenjave potuje skozi več držav. Pri pripravi je treba paziti, da ne predvideva aktivnosti, ki ne sodijo v program mladinske izmenjave. Mladinska izmenjava denimo niso statutarna srečanja organizacij, počitniška potovanja, jezikovni tečaji, izmenjave razredov, študijska potovanja, sodelovanje na kulturnih prireditvah, tekmovanja, izmenjave, ki bi lahko bile označene kot turistično potovanje, izmenjave, ki težijo k ustvarjanju dobička. Mladinski delovni tabori so lahko podprti le, če dopolnjujejo tematske, pedagoške in delovne metode, uporabljene v mladinskih izmenjavah. Enako velja za športne in kulturne aktivnosti. Vsaka skupina ima eno ali več odgovornih oseb. Predstavniki vseh skupin oblikujejo vodstveno ekipo, ki nadzira izvajanje projekta in spodbuja sodelovanje vseh udeležencev.

Pestri programi izmenjav za tiste, ki se še formalno izobražujejo
Največ možnosti za mednarodno izmenjavo je namenjenih tistim, ki se še formalno izobražujejo. Večinoma gre za različne programe EU, ki potekajo v okviru programa vseživljenjskega učenja, vanje pa se lahko vključujejo dodiplomski in podiplomski študentje ter dijaki. Taki programi so denimo Erasmus, Free Movers in Ceepus. Na ravni izmenjave oziroma mobilnosti posameznikov Erasmus omogoča študij in/ali usposabljanje v izobraževalnih zavodih držav članic EU, prakso v tujih podjetjih, centrih za usposabljanje, v raziskovalnih ustanovah in drugih organizacijah. Namenjen je tudi mobilnosti učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževalnih institucijah. Vanj sodijo tudi intenzivni programi poletnih in zimskih šol. Izmenjava za študente lahko traja od tri do dvanajst mesecev, za zaposlene pa od enega do šest tednov. Program Free Movers je namenjen izključno študentom, gre pa za študijsko izmenjavo, ki poteka v državah, ki niso članice Evropske unije, ali izmenjavo z določeno fakulteto, s katero imajo slovenske univerze podpisane sporazume o izmenjavi. Ceepus je srednjeevropski program za izmenjavo univerzitetnih študentov, vanj pa so poleg Slovenije vključene Albanija, Avstrija, Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška in Srbija. Študenti, ki odhajajo na izmenjavo v eno od angleško govorečih držav, morajo pred odhodom opraviti izpit iz znanja angleščine.

Spletne strani, kjer najdete vse potrebne informacije o izmenjavah oziroma mobilnosti mladih:
www.mva.si
www.evs.si
www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx
www.uni-lj.si/mednarodna/sporazumiinclanstvo
www.ceepus.info
www.directyourmove.com
http://www.freemovingquote.com/
http://www.esn.org/
http://www.4evs.net/