Državni zbor je decembra lani ratificiral konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta na generalni konferenci Unesca 17. oktobra 2003 in jo je do začetka letošnjega leta ratificiralo 88 držav.Namen konvencije je varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov, dvigniti stopnjo zavedanja o pomembnosti te dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč.
Po definiciji konvencije med nesnovno dediščino spadajo prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine ter z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturna okolja, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.
Sem spadajo ustna izročila in izrazi, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, znanje in prakse, ki zadevajo naravo in vesolje ter tradicionalno obrt.
Opredelitev nesnovne kulturne dediščine je po konvenciji zelo široka in vanjo lahko brez težav uvrstimo pustna običaja, kot sta laufarija v Cerknem in kurentovanje na Ptuju, je prepričan Bevk.
