Velika večina izmed 110 etažnih lastnikov Kozolca je po dolgoletnih prerekanjih lani spomladi podprla predlagani projekt sanacije celotne stavbne lupine in hkrati s tem soglašala, da bo prispevala znaten finančni delež za načrtovano obnovo Kozolca. Toda izvedbo tega načrta slej ko prej ogroža razpoka v tistem delu, ki se nanaša na izvedbo nove, kompromisno dogovorjene enotne zasteklitve balkonov na pročelju.

Obstoječa anarhična zasteklitev več kot polovice balkonov na pročelju je precej spremenila izvirno zaščiteno arhitekturno podobo Kozolca, ki je ime dobil prav zaradi značilne horizontalne členitve etaž z balkoni po vsej dolžini pročelja. Vse od lanske jeseni, ko je zajeten kos betona nazadnje padel z enega od balkonov na pločnik tik mimoidočega, vznožje Kozolca "krasi" robustna konstrukcija lovilnega odra, ki pešce na enem najbolj frekventnih postajališč mestnih avtobusov varuje pred morebitnimi novimi odkruški. Kdaj bodo ta začasni zaščitni oder pred poslopjem zamenjali gradbeni odri za celovito obnovo fasade Kozolca, še ni mogoče napovedati.

V najboljšem primeru bodo obnovo začeli spomladi in jo v kakih štirih mesecih tudi izvedli. To bi bilo mogoče, saj je MOL kot sofinancer obnovitvenih del na Kozolcu skupaj z njegovimi lastniki na podlagi javnega razpisa že izbrala SCT za izvajalca gradbenih del na fasadi. "MOL zagotavlja 49-odstotno sofinanciranje obnovitvenih del na Kozolcu, a le pod pogojem, da v celoti odstranijo obstoječo neenotno zasteklitev balkonov, saj drugače niti ni mogoče tehnično izvesti obnove fasade, ki vključuje tudi balkone. Šele zatem bi lahko izvedli novo, enotno zasteklitev po projektu, ki ga mora potrditi zavod za varstvo kulturne dediščine, pri čemer imajo posamezni lastniki lahko še naprej nezastekljene balkone. Vsekakor pa MOL ne bo sofinancirala zasteklitve balkonov, ker ni del izvirne arhitekture Kozolca!" je opozoril Karel Pollak, vodja referata za načrtovanje javnih površin in prenovo na urbanističnem oddelku MOL. Razume, da nekateri vztrajajo pri zasteklitvi zaradi velikega hrupa s Slovenske ceste, poudarja pa, da bodo ta strošek morali pokriti lastniki sami. MOL je že več let pripravljena sofinancirati obnovo fasade Kozolca, ki pa se je vse doslej zatikala, ker nekateri lastniki niso bili pripravljeni sodelovati.

Predsednik nadzornega odbora etažnih lastnikov Kozolca Andrej Bergant nam je pred dnevi zatrdil, da naj bi celotna obnova stavbne lupine Kozolca stala 1,3 milijona evrov (z DDV). MOL jim od tega zagotavlja približno 450.000 evrov, kulturno ministrstvo pa jim je na podlagi razpisa za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine decembra dodelilo 200.000 evrov. A v primeru izbora precej drage različice zasteklitve balkonov (660.000 evrov) se Kozolčanom računi vseeno ne izidejo. Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) so zaprosili za mnenje, ali bi bila s kulturnovarstvenega vidika sprejemljiva precej cenejša različica enotne zasteklitve. Odgovor ZVKD pričakujejo v kratkem. Tudi če bo zavod z njihovim predlogom soglašal, bo začetek sanacije še vedno negotov. Vsak posamezni etažni lastnik, ki se bo odločil za novo zasteklitev balkona, bo namreč moral upravno enoto zaprositi za izdajo gradbenega dovoljenja, vsi drugi, ki nočejo zastekljenih balkonov, pa bodo stranke v postopku. "Dovolj je, da se bo en sam pritožil na izdajo gradbenega dovoljenja za zasteklitev balkonov, pa bo ves projekt padel v vodo!" je opozoril Andrej Bergant.

Ker pa razpadajoče pročelje Kozolca ni le grdo, ampak tudi nevarno, bi morali vsi njegovi lastniki, med katerimi ni kakih siromakov, vendarle podpreti projekt za njegovo temeljito in kulturno obnovo - če ne zlepa, pa zgrda, tudi z inšpekcijsko odločbo in finančno kaznijo za zanikrno vzdrževanje objekta!