Zakonodajnopravna služba državnega zbora je namreč ugotovila, da je predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence zaradi tega v neskladju z zakonom o prekrških, poleg tega pa zdaj veljavni zakon o prekrških ne predvideva dovolj dolgih zastaralnih rokov in nekaterih postopkovnih novosti zakona o konkurenci. Obravnava predloga zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je vlada v parlament poslala novembra lani, se bo po oceni predsednika odbora za gospodarstvo Ferija Horvata nadaljevala najprej februarja.Ker predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence uvaja možnost oglobitve pravne osebe ali samostojnega podjetnika z do 10 odstotkov prihodkov v predhodnem letu (zdaj največ 375.000 oziroma 208.600 evrov), to možnost uvaja tudi novela zakona o prekrških. Novela tudi sicer predvideva zvišanje glob za vse prekrške. V zakonih ali vladnih uredbah bo po novem za prekrške lahko predpisana globa za posameznika od 40 do 5000 evrov, za samostojnega podjetnika od 200 do 150.000 evrov, za srednjo in veliko gospodarsko družbo od 400 do 500.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 40 do 10.000 evrov.

Poleg tega predlog novele o prekrških podaljšuje zastaralne roke pri kršitvah konkurenčnega prava; relativnega (rok, do katerega mora biti sprožen postopek) s treh na pet, absolutnega (rok, do katerega mora biti postopek pravnomočno končan) pa s šestih na 10 let.

Da se je vlada odločila za spremembo omenjene zakonodaje, ne preseneča, saj urad za varstvo konkurence prav zdaj vodi največje postopke proti domnevnim kršiteljem konkurenčnega prava. Čeprav nov zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ne bo veljal za nazaj, lahko varuh konkurence Jani Soršak družbe, proti katerim je že uvedel postopke zaradi sumov kršitve konkurenčnega prava, oglobi s precej višjimi kaznimi novega zakona. "Če bi odločbo izdali, ko bo že veljal nov zakon in bi kršitev takrat še trajala, kršitelja načeloma lahko oglobimo po novem zakonu," je dejal Soršak.

Za primer; če bi varuh konkurence ob uveljavitvi novega zakona ugotovil, da med dobavitelji ali trgovci še vedno obstajajo kartelni dogovori, bi jih lahko oglobil z do 10 odstotkov letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Za ilustracijo - največjega slovenskega trgovca Mercator bi morebitna kršitev glede na to, da je lani po napovedih ustvaril 2,4 milijarde evrov prihodkov, lahko stala do 240 milijonov evrov.

Tako visokih kazni pa se očitno ni treba bati tistim, ki bodo do sprejetja zakona kršili pravila o priglasitvi konkurence, kar urad na primer očita družbam okoli Pivovarne Laško v primeru Mercatorja in Večera. "V tem primeru bi šlo za opustitev notifikacije o koncentraciji in zato za enkratno dejanje. Seveda bi nezakonito stanje še trajalo, vendar pa se je kršitev zgodila v preteklosti," je pojasnil Soršak.

barbara.hren@dnevnik.si