Barjanskega dela prestolnice naj bi namreč po ocenah hidroloških strokovnjakov ne bilo mogoče zaščititi pred poplavami drugače, kot da bi na območju obeh višjeležečih občin zgradili dva umetna, suha zadrževalnika, Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulščici.
Za njima naj bi s pomočjo zaporničnih objektov in umetno zgrajenih nasipov zajezili in krotili zelo narasle vode, da ne bi pridivjale do Ljubljane. Oba zadrževalnika sta poglavitna rešitev iz idejnega projekta za državni prostorski načrt (DPN) protipoplavne zaščite Ljubljane, ki ga že več let pripravljajo v sektorju za vode direktorata za okolje ministrstva za okolje in prostor.
Predstavljenim rešitvam in argumentom ne verjamejo
Vse protipoplavne ureditve na povodju Gradaščice od njegovega povirja v Polhograjskih dolomitih do reguliranja Malega grabna z razbremenilnikom na Barje so predstavljene v posebni knjižici, ki so jo minuli mesec razposlali v občine, ki jih to zadeva. Vključuje tudi odgovore na vprašanja, ki so jih med dosedanjim pripravljanjem tega državnega projekta, težkega približno 14 milijonov evrov, najbolj izpostavljali predstavniki prizadetih občin. V obeh delujeta posebna odbora, ki spremljata priprave DPN in pri tem zastopata občinske interese.
Član horjulskega odbora Mario Mlakar poudarja, da jih knjižica s prikazanimi rešitvami in argumenti za njihovo izvedbo nikakor ni prepričala. Med drugim močno dvomijo, da bi predlagane protipoplavne rešitve sploh lahko obvarovale Ljubljano pred izjemnimi stoletnimi vodami. Ocenjujejo, da bi bilo njihovo dolinsko območje za zadrževalnikom pod vodo večkrat in dlje, kot trdijo avtorji projekta.
Hočejo jim naprtiti umetna poplavna območja
»V horjulski dolini je že do zdaj več naravnih poplavnih območij, na katerih ne smemo graditi, zdaj pa nam jih hočejo še umetno povečati! Zaradi večkratnega zadrževanja voda na kmetijskih zemljiščih bi se tla verjetno postopoma zakisala in kmetom onemogočila njihove dosedanjo dejavnost,« opozarja Mlakar.
Njihova bojazen sloni tudi na ribniški izkušnji z zadrževalnikom Prigorica, za katerim je vse opustelo. »Naša dolina je bila pred leti meliorirana, a ker ni nihče vzdrževal izsuševalnih kanalov, so se ponovno zarasli, meliorirana zemljišča pa so spet postala naravni zadrževalnik poplavnih voda! Kakor niso nikoli čistili teh kanalov, tudi zdaj ne verjamemo, da bi čistili mulj za zadrževalnikom!«
Poplavna grožnja za občinski razvojni načrt
Sploh pa imajo v občini Horjul z delom območja, predvidenega za zadrževanje visokih voda, pred Ljubljano tudi svoje načrte: trideset hektarjev površine so rezervirali za zgraditev industrijsko-obrtne cone, v kateri bi po občinski urbanistični zasnovi lahko postavili 30 proizvodnih objektov v velikosti tovarne Argo in s tem ustvarili 1500 delovnih mest. »Drugih prostorskih možnosti za načrtovano gospodarsko cono v naši občini nimamo!« pojasnjuje Mlakar.
Zato podobno kot v občini Dobrova - Polhov Gradec nasprotujejo gradnji zadrževalnika Razori, tudi v Horjulu nasprotujejo gradnji zadrževalnika Brezje. Tako izraženo voljo občinskega sveta je doslej s svojimi podpisi neposredno potrdilo 958 Horjulcev. Ne gre jim v glavo, kako lahko država na račun razvojnih možnosti malih občin načrtuje protipoplavno zaščito velike Ljubljane, ki na ta račun že tudi načrtuje nadaljnjo poselitev Barja, namesto da bi tjakaj z regulacijo usmerili večidel visokih voda iz povodja Gradaščice.
