Dan po tem, ko se je cena za sod nafte dotaknila 100 dolarjev, je ameriško ministrstvo za energetiko objavilo, da so se zaloge energentov zmanjšale za štiri milijone sodov, kar je cene črnega zlata potisnilo dodatno navzgor.

Analitiki so pričakovali, da se bodo ameriške zaloge nafte znižale za 1,7 milijona sodov. Nasprotno so se zaloge destilatov, ki vključujejo kurilno olje in dizelsko gorivo, zvišale za 600.000 sodov. Zaloge plina so se prav tako zvišale za 1,9 milijona sodov, medtem ko so analitiki pričakovali dvig za 1,3 milijona sodov.

Strokovnjaki kljub zgodovinsko dragi nafti in zlatu menijo, da se utegnejo cene še zviševati. Trenutno potiska ceno nafte navzgor predvsem napet politični položaj v Nigerij in Pakistanu, je povedal strokovnjak za nafto z nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW) Klaus-Jürgen Gern.

V desetih letih na 200 dolarjev za sod?

Napovedi nemškega inštituta za gospodarska raziskovanja DIW, da bo cena nafte v petih letih dosegla 150 dolarjev, v desetih letih pa celo 200 dolarjev, se mu "ne zdijo absurdne".

V sredo je cena zahodnoteksaške lahke nafte v New Yorku z eno samcato transakcijo za kratek čas dosegla točno 100 dolarjev za sod (159 litrov). Mnogi menijo, da se je trgovec želel s tem le zapisati v zgodovino. Danes opoldne je bilo treba za sod, ki bo dobavljen v februarju, odšteti 99,68 dolarja. To je bilo šest centov več kot ob koncu trgovanja v sredo.

Severnomorska nafta brent se je na londonski borzi podražila za 48 centov na 98,32 dolarja za sod. Zlato je danes kotiralo skoraj nespremenjeno pri dan prej doseženi rekordni vrednosti nekaj nad 860 dolarjev za unčo (31,1 grama).

Lani se je nafta podražila za več kot 50 odstotkov

V preteklih letih je cena nafte doživela strmo rast. V začetku leta 1999 je bilo treba za sod odšteti še manj kot 12 dolarjev. Zdaj se cena že več mesecev spogleduje z mejo 100 dolarjev za sod. V letu 2007 se je tako črno zlato podražilo za več kot 50 odstotkov. Nasprotno je dolar lani izgubil deset odstotkov vrednosti.

Rekordna cena 100 dolarjev za sod je tečaje delnic na številnih borzah potisnila navzdol. Na novo je vzplamtela zaskrbljenost glede poslabšanja konjunkture. V ZDA so se takoj pojavile bojazni pred recesijo in inflacijo. Vlagatelji iz strahu iščejo bolj varne naložbene možnosti, zlato je tako s ceno 865 dolarjev za unčo dražje kot kdajkoli prej.

Draginja bo najprej prizadela ZDA, posledično pa še ostale

Če se cena nafte zviša, to slej ko prej doseže potrošnika, ki mora za ogrevanje in gorivo seči globlje v žep. Vendar vse višje cene bencina dušijo potrošnjo in kupno moč - z občutnimi posledicami za konjunkturo. To se utegne še posebej množično odraziti v ZDA, ki so tako kot nobena druga industrijska država odvisne od zasebne potrošnje in surove nafte. Šibkejša konjunktura v ZDA ali celo recesija pa bi imeli vnovič močne posledice za Evropo in preostanek sveta.

Cena nafte je borznim trgom prinesla slab štart v novo leto, predvsem v ZDA. Strokovnjaki, ki so doslej borzam v Evropi in Ameriki za leto 2008 napovedovali ugodne stopnje rasti v višini več kot deset odstotkov, zdaj menijo, da bo ta cilj le težko doseči.

V kriznih časih se poveča povpraševanje po zlatu

Vlagatelji po vsem svetu tako iščejo bolj varne oblike naložb, denimo v posojilih s fiksnimi obrestnimi merami. Največje povpraševanja pa tako kot vedno v kriznih časih vlada po zlatu. Potem ko je njegova cena preskočila dosedanji rekord v višini 850 dolarjev za unčo iz leta 1980, se utegne zdaj po mnenju analitikov kmalu približati 900 dolarjem.