Predstavniki najslavnejšega ameriškega plemena Sioux, ki so v ZDA znani tudi pod imenom Lakota, so imeli v Washingtonu, ameriškem glavnem mestu, konferenco za novinarje, na kateri so razglasili, da so vsi sporazumi, ki so jih njihovi predniki podpisali s predstavniki ameriške vlade, neveljavni, saj jih je ta vse prekršila.
Samostojnost treh držav
Območje, kjer živi njihovo pleme, zvezne države Severna in Južna Dakota, Montana, Nebraska in Wyoming, imajo odslej za svoje neodvisno ozemlje, pri čemer se jim lahko pridružijo tudi druga plemena Indijancev.
Kot je izvedelo ameriško zunanje ministrstvo, želi imeti nova država korektne odnose tudi z ZDA, čeprav so bili njihovi pripadniki zatirani kot črnci v apartheidu. O vsem tem so obveščeni tudi diplomatski predstavniki drugih držav iz ameriške celine, v katerih živijo Indijanci; predstavnik ene od teh, Bolivije, je bil celo navzoč na konferenci za novinarje. Glavni govor na konferenci za novinarje je imel najbolj znani Sioux, Russel Means, ki je znan kot filmski igralec, med drugim je igral v filmu "Dancing With Wolves" (Pleše z volkovi) režiserja in igralca Kevina Costnerja. Prav zaradi navzočnosti Meansa je konferenca za novinarje, ki so jo pripravili Siouxi, povzročila velik odmev v ameriških medijih in javnosti. Siouxi so zelo slavno pleme, pravzaprav gre za konfederacijo sedmih plemen. Do 19. stoletja, ko jih je bilo 30.000, so se ukvarjali predvsem z lovom na bizone. V drugi polovici 19. stoletja pa so se na njihovo ozemlje začeli širiti belci, najprej ameriška vojska, ki je gradila trdnjave, potem še naseljenci. Do prvega večjega spopada je prišlo leta 1954, ko so Siouxi ubili 19 ameriških vojakov, tovariši pobitih pa so za kazen pobili sto Indijancev. Prva večja vojna je bila v letih od 1866 do 1967, končala pa se je s sporazumom, ki naj bi plemenu Sioux dal Severno in Južno Dakoto ter sveto območje Črnih gora.
Belci sporazuma niso spoštovali, sploh, ko so leta 1876 na območju Črnih gora našli zlato. Beli pohlepneži so pohiteli tja in od vojske zahtevali zaščito. Ameriški generali so od Indijancev terjali umaknitev iz Črnih gora, toda Siouxi so se pod vodstvom Sedečega bika in Norega konja odločili, da se bodo branili.
Belci prekršili sporazum
Ko se je 31. januarja 1876 iztekel ultimat ameriške vojske, je ta vdrla na indijansko območje. Sledilo je nekaj bitk in ameriški vojaki so v več smereh prodirali na indijansko ozemlje. Ena od vojaških enot, ki je zelo hitro napredovala, je bil 7. konjeniški polk podpolkovnika Georgea Custerja, ki naj bi predstavljal predhodnico sil generala Terryja. Ko je Custer po več manjših spopadih z Indijanci prišel do reke Little Big Horn, ga je nenadoma napadlo 2000 Indijancev pod poveljstvom Norega konja. Custerjevi vojaki so morali razjahati konje in brez zaklona na ravni preriji so skupaj s Custerjem postali lahka tarča Indijancev. Vseh 200, razen enega, je umrlo. Ameriška vojska je takoj poslala velike okrepitve, zato so bili Indijanci hitro poraženi. Sledila je huda zima, na katero Siouxi zaradi vojskovanja niso bili pripravljeni, tako da so se zaradi velike lakote predali ameriški vojski.
Nori konj se je predal leta 1877, malo pozneje pa so ga ubili v nekem vojaškem taborišču v Nebraski. Sedeči bik je zbežal v Kanado, pet let pozneje pa se je vrnil v ZDA in se predal, ker so mu zagotovili mirno življenje v rezervatu. Denar je služil z nastopanjem v cirkuški predstavi Buffala Billa. Siouxi so postali obrobna družbena skupina z velikimi socialnimi in gospodarskimi težavami, zaradi katerih je prišlo do zadnjega upora proti vladi ZDA.
