Banka bo morala notranje rasti, torej razviti svoje produkte, okrepiti sodelovanje s Poštno banko Slovenije in se razviti v banko za prebivalstvo," na vprašanje, ali je bila javna prodaja delnic NKBM najboljša možnost za nadaljnji razvoj banke, odgovarja Žiga Andoljšek, direktor direktorata za javno premoženje. Na nekaj ključnih nejasnosti in očitkov v zvezi s prodajo NKBM nam je poskušal odgovoriti skupaj z Luko Vesnaverjem, članom privatizacijske komisije za NKBM.

V programu prodaje NKBM sta bila kot glavna cilja navedena maksimiranje prodajne cene in stabilna lastniška struktura. Dosegli niste ne prvega ne drugega cilja. Kot kaže dogajanje na borzi, so institucionalni vlagatelji za delnico pripravljeni odšteti tudi več kot 40 evrov, tuji institucionalni vlagatelji pa so pri tej ceni praktično že razprodali ves svoj delež.

Žiga Andoljšek: Vlada je določila štiri cilje; lastniška struktura za učinkovito upravljanje banke, konkurenčnost ter uspešen razvoj, transparentnost postopkov, maksimiranje kupnine in pozitiven vpliv na razvoj kapitalskega trga. Vse te cilje smo po mojem mnenju dosegli. Ker nismo imeli tržne cene, so analitiki določili razpon, v okviru katerega smo prodali delnice po najvišji ceni. Ko smo banko prodajali, ni bilo ne organiziranega ne sivega trga. Zgodovina drugih prvih javnih prodaj (IPO) kaže, da cena po uvrstitvi na borzo vedno zaniha navzgor, vendar se dolgoročno približa izhodiščni ceni. Zaradi upravljanja banke pa smo del delnic namenil dobro poučenim vlagateljem, ki imajo izkušnje z upravljanjem, medtem ko navadni državljani tega znanja nimajo.

Luka Vesnaver: Pri prodaji NKBM smo imeli dve možnosti - prodaja strateškemu partnerju ali IPO. Ocenili smo, da bomo s slednjim načinom bolje izpolnili cilje kot s prodajo deleža strateškemu partnerju.

Žiga Andoljšek: S prodajo strateškemu partnerju bi dosegli le maksimiranje cene, ne bi pa s tem razvijali našega trga kapitala. Javna prodaja je imela velik pozitiven učinek tudi na razvoj našega finančnega sektorja, kot smo videli, pa je Slovenija lačna delnic finančnih inštitucij.

Lahko torej sklepamo, da bo država tudi iz lastništva preostalih družb izstopala z javno prodajo deležev?

Žiga Andoljšek: Da. Vedno so sicer na razpolago vse možnosti, dejansko pa je tak način prodaje eden najprimernejših.

Luka Vesnaver: Za odločitev je potrebna presoja posamezne družbe. Treba pa se je zavedati, da je javna prodaja delnic način, ki je bil pri nas uporabljen prvič, na razvitejših kapitalskih trgih pa je nekaj povsem vsakdanjega.

Največkrat omenjeni očitek opozicije pri prodaji NKBM je, da je država banko prodala prepoceni in s tem oškodovala državni proračun.

Luka Vesnaver: To vprašanje se politizira. V tem trenutku je prezgodaj, da bi špekulirali, ali je bila cena prenizka ali ne. Verjetno tega dejansko nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli. Očitek, da večkratni presežek povpraševanja nakazuje, da je bila cena prenizka, je treba jemati z rezervo. Tako fizični kot institucionalni vlagatelji so se, ko so videli, kakšen interes je za delnice NKBM, zavestno odločili, da vplačajo več delnic, kot so si jih pravzaprav želeli. Večkratni presežek povpraševanja je pri javnih prodajah pričakovan oziroma zahtevan, saj v nasprotnem primeru cena delnice po uvrstitvi na borzo pade oziroma je treba v primeru premajhnega povpraševanja ustavitvi celoten postopek prodaje. Očitki, da je realna cena 37 evrov za delnico, kolikor je pokazala analiza, ki so jo pripravili v Kapitalski družbi, ne vzdržijo. V tem vrednotenju mrgoli metodoloških napak, saj je njihov analitik predvidel, da bo donosnost kapitala 22,9-odstotna, v resnici pa je med 13 in 14 odstotki. Pri vrednotenju cene delnice NKBM 60 odstotkov te cene predstavlja primerjava s cenami vzhodnoevropskih bank, 20 odstotkov z zahodnoevropskimi ter 20 odstotkov cene pri prevzemih bank. Vendar IPO nima nič s prevzemi, poleg tega so v analizi upoštevani prevzemi še pred začetkom svetovne finančne krize. Drugič, vzhodnoevropske banke imajo izredno velik potencial za rast, česar NKBM nima. Tretjič, NKBM je v svojem bistvu regionalna "retail" banka, ki deluje predvsem na območju Slovenije. Slovenski bančni trg pa je veliko bolj primerljiv zahodnoevropskemu trgu kot trgu jugovzhodne Evrope. Poleg tega me zanima, od kod Kadovemu analitiku podatek, da zahodnoevropske banke kotirajo pri 2,3-kratniku knjigovodske vrednosti.

Kako komentirate očitke, da bi morali, ko ste videli, da bo vpis delnic presegel ponudbo, izvesti javno dražbo oziroma avkcijo med institucionalnimi vlagatelji?

Luka Vesnaver: Če so jajca po evro in jih nekdo želi kupiti po evro in pol, vsaka branjevka ve, da jih potem po tej ceni tudi proda. Vendar mi nismo prodajali jajc, prodajali smo banko. Če bi izvedli avkcijo, bi nekdo v želji po pridobitvi čim večjega števila delnic ponudil zelo visoko ceno, po kateri bi delnice morali kupiti tudi mali vlagatelji. Najslabša plat avkcije je, da po uvrstitvi delnic na borzo lahko pride do znižanja njihove vrednosti, saj je dosežena cena razmeroma visoka, poleg tega pa nekateri vlagatelji dobijo razmeroma velike deleže in posledično ni ustreznega cenovnega pritiska navzgor. Avkcija kot način javne prodaje se tudi sicer z redkimi izjemami ne uporablja že okoli 25 let. Zanima me, koliko vlagateljev bi dejansko dalo naročilo za nakup delnic, če bi vedeli, da bodo z lastnim denarjem sodelovali pri avkciji, pri kateri cena navzgor ni omejena. Menim, da ne bi dosegli 8-kratnika prevpisa, vprašanje pa je, ali bi banko sploh prodali.

Zakaj vlada ni potrdila predloga komisije o razdelitvi delnic? Kot je znano, se je seznam institucionalnih vlagateljev večkrat spreminjal.

Žiga Andoljšek: Predlog je komisija pripravila na podlagi prospekta, zakona in uredbe, ter ga predložila ministru za finance. Ta ga je bil kot skrbnik naložbe dolžan predložiti vladi, ki je sprejela dokončno odločitev.

Kako se je končni seznam institucionalnih vlagateljev razlikoval od vašega predloga?

Žiga Andoljšek: Tega ne moremo povedati. Ostali predlogi so v skladu z uredbo zaupne narave in kot taki dostopni samo komisiji. Je pa res, da je bil naš predlog nekoliko drugačen od tistega, ki ga je potrdila vlada.

Opozicija je na seji komisije za nadzor javnih financ zahtevala, da ji izročite vse dokumente, povezane s prodajo NKBM. Boste to storili?

Žiga Andoljšek: Ko bo parlament prejel zaključno poročilo o prodaji NKBM, jim bodo na voljo tudi zaupni dokumenti. Vendar jih bodo morali obravnavati zaupno. Ker je banka na borzi, bi vsaka informacija lahko vplivala na ceno delnice. Če pa bi kakšna informacija prišla v javnost, bi člani komisije za to odgovarjali.

Zakaj merila za izbor institucionalnih lastnikov niso bila natančno določena že vnaprej? Zakaj si je vlada vzela diskrecijsko pravico za razdelitev delnic?

Žiga Andoljšek: Merila so bila po naši oceni dovolj jasna.

Luka Vesnaver: Nismo vedeli, kakšen bo interes. Postavljati omejitve že na začetku bi bilo zelo tvegano, saj bi lahko ogrozili izvedbo celotnega postopka. Sicer pa ima prodajalec diskrecijsko pravico prodati delnice komur želi.

Zakaj delnic NKBM niste dodelili NFD 1, kritnemu skladu Banke Koper, Pokojninski družbi A in pokojninskim skladom Kapitalske družbe, medtem ko so vse druge pokojninske in investicijske družbe delnice dobile? Minister za finance je javno priznal, da je bila nepodelitev delnic NFD 1 napaka.

Luka Vesnaver: To ni bila napaka, ki bi jo lahko nekdo pravno izpodbijal, možnosti za rešitev tega problema pa trenutno ni veliko.

Kako je mogoče, da pri 110.000 fizičnih osebah ni prihajalo do napak, pri 270 domačih institucionalnih vlagateljih pa jih je bilo kar sedem?

Žiga Andoljšek: NKBM je bila pooblaščena za vnos podatkov za pravne osebe. Če je bil vnos pomanjkljiv, za to ne more odgovarjati vlada.

Luka Vesnaver: Upam si trditi, da je bilo glede na količino podatkov storjenih zelo malo napak. Transakcija je bila tehnično gledano zelo dobro izpeljana in zato ne bomo s prstom kazali na krivca.

Zakaj ste seznam tujih institucionalnih lastnikov objavili šele po kritikah javnosti?

Žiga Andoljšek: V poslovnem svetu se takšnih podatkov ne razkriva, ker je javnost tako želela, pa je minister za finance Andrej Bajuk seznam objavil. Sicer pa nimamo namena česarkoli skrivati. Postopek je tekel v skladu s pravili, zaupno je le tisto, kar kot tako določa zakonodaja.

Luka Vesnaver: Razkritje podatkov o tujih investitorjih ni bila najboljša poteza za bodoče transakcije. Objava tujih vlagateljev ni bila korektna, žalosti pa me, da se prodaja NKBM tako politizira. Diskrecijska pravica je pri IPO pravilo in ne naša izmišljotina.

V čem se razlikujeta Mestna občina Maribor in na primer Pivovarna Laško? Ne prva ne druga nista ne vzajemni ne kritni sklad, pa vendar je občina delnice dobila, Pivovarna Laško pa ne.

Luka Vesnaver: To je bila pač odločitev države, zato tega ne bi želel komentirati.

Če bi imeli možnost še enkrat prodajati NKBM, kaj bi naredili drugače?

Žiga Andoljšek: Strokovno gledano verjetno nič, drži pa, da nas je presenetil velik interes za delnice NKBM.

Luka Vesnaver: Tehnično smo prodajo izpeljali korektno. Žal je pri komunikaciji v javnosti prihajalo do politizacije, nejasnosti in napačnih razlag postopka prodaje. Menim, da smo s prodajo odprli vrata bodočim javnim prodajam delnic družb, ki so v državni ali zasebni lasti in se imajo namen širiti.

matjaz.polanic@dnevnik.si

barbara.hren@dnevnik.si

Matjaž Polanič je lastnik delnic NKBM.