Pristojne organe pa je pozvala, naj v okviru svojih pristojnosti dosledno izvajajo nadzor nad spoštovanjem teh pravic.

Še pred glasovanjem je predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos v razpravi odgovoril na očitke poslancev SDS tako, da je opisal takratno dogajanje. Kot je dejal, so se začele diskreditacije slovenskih osamosvojiteljev, ki so jim nekateri očitali, da so leta 1991 na mejnih prehodih Vič in Holmec zagrešili vojni zločin.

Kos je bil, kot je dejal, takrat namestnik direktorja uprave kriminalistične službe, ki je skušala ugotoviti, kdo novinarjem posreduje lažne podatke o zločinu. Po njegovih besedah so vsako ovadbo in prijetje osebe preprečile objave v medijih, ki so vnaprej razkrivale, kaj bo naslednji korak policije. Slednje je po Kosovih besedah počel novinar Tomaž Ranc, ki "je sicer delal zelo dobro, vendar ga je v tem primeru nekdo napeljal na tanek led z željo, da bi s tem, ko bi bili podatki o preiskavi objavljeni v javnosti, preprečil odkritje storilca". Kriminalisti so zato želeli ugotoviti, kdo Rancu posreduje podatke.

"Ko smo pridobili izpiske z uredbo, sem poklical Ranca in mu povedal, da ni osumljenec, da pa moramo to storiti. Ranc tega ni razumel, zato smo pogovor po 45 minutah zaključili... Pozneje je Ranc sprožil civilno tožbo proti državi, s katero je zdaj tudi uspel," je dejal Kos. Sodba je po Kosovih besedah sicer zelo pomembna, saj naj bi novinarjem priznala položaj, ki ga "nekateri poklici, kot je recimo zdravnik, uživajo že po zakonu".

Kos je tudi zavrnil navedbe Eve Irgl (SDS), da je šlo v navedenem primeru za prisluškovanje. Prav tako, kot je dejal, ne drži, da je v človekove pravice posegal on: "Sam nisem bil član nobene od komisij, ki je raziskovala zadevo, prav tako nisem izvajal nobenih pooblastil. Podpisal sem le uredbo in se pogovarjal z Rancom. Vse ostalo so delali kriminalisti."

Poslanec Rudolf Petan (SDS) je ocenil, da se s tem, da je Rancove človekove pravice kršila država, očitno strinjajo vsi. Zaplete pa se, ko zadeva pride na nižjo, izvajalsko raven. "Takrat pa se sproži vprašanje, če je sploh kdo kriv," je dejal.

Na koncu razprave so člani komisije s štirimi glasovi za in nobenih proti sprejeli sklepe, s katerimi so obsodili vsakršno nespoštovanje pravic do komunikacijske zasebnosti. Pristojne organe pa so pozvali, naj v okviru svojih pristojnosti dosledno izvajajo nadzor nad spoštovanjem z ustavo zagotovljene pravice do komunikacijske zasebnosti.