Za znižanje izpustov toplogrednih plinov
Slovesnost je sicer potekala v senci vse večjih dvomov, da bi okoljska konferenca na Baliju prinesla naslednika tega okoljskega sporazuma, katerega shema se izteče leta 2012. V čast kjotskega sporazuma, ki je bil podpisan 11. decembra 1997, naredili ogromno torto. Zvečer prirejajo še dve večji zabavi, eno pod okriljem japonskih zelenih skupin, drugo v organizaciji UNFCCC.
Kjotski protokol, doslej najbolj ambiciozen globalni načrt za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, je začel veljati šele 16. februarja 2005, njegova uveljavitev pa je vse od sklenitve leta 1997 visela v zraku, saj so z njegovo ratifikacijo po zavrnitvi ZDA odlašale vse največje onesnaževalke okolja s toplogrednimi plini. Pogoje za njegovo uveljavitev - ratificirati ga je moralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov - je omogočila šele Rusija, ki je sporazum ratificirala novembra 2004.
Kjotski protokol je doslej ratificiralo 175 držav, vendar je med njimi samo 36 industrijskih držav, ki morajo zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov. Te so se leta 1997 v japonskem Kjotu zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Sedaj naj bi si prizadevale, da bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2012 zmanjšale za 11 odstotkov glede na leto 1990.
ZDA kjotskega protokola niso ratificirale
Državam v razvoju na drugi strani izpustov ni treba zmanjševati, kar je danes pri pogajanju o sporazumu, ki bo nasledil kjotski protokol po njegovem izteku 2012, ena glavnih težav, saj razvite države proizvajajo le okoli tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, države v razvoju pa proizvajajo čedalje več izpustov. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bodo izpusti toplogrednih plinov tako povečali za okoli 30 odstotkov, četudi bodo kjotski cilji doseženi. Brez kjotskega protokola bi bili izpusti višji za zgolj dva odstotka, trdijo v ameriškem centru za podnebne spremembe Pew.
Dejstvo, da sistem, ki ga je prinesel kjotski protokol, ne pripomore bistveno k dejanskemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, je eden glavnih argumentov ZDA, ki kjotskega protokola niso nikoli ratificirale, niti ne kaže, da ga bodo. Administracija predsednika Georgea Busha kjotskemu protokolu nasprotuje tudi, ker naj bi škodil interesom ameriškega gospodarstva, saj na drugi strani najštevilčnejšima državama na svetu, Kitajski in Indiji, izpustov toplogrednih plinov ni potrebno zmanjševati, ampak jima je dovoljeno povečanje. ZDA in Kitajska sicer v zrak izpustita preko 50 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Je pa na drugi strani pozitivno presenetila Avstralija oz. novi avstralski premier Kevin Rudd, ki je takoj po nastopu funkcije 3. decembra podpisal kjotski protokol.
Cilji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so sicer različni glede na državo - od 10-odstotnega zvišanja izpustov glede na leto 1990 do osemodstotnega zmanjšanja. Evropska unija se je zavezala za osemodstotno zmanjšanje izpustov, kar pa je različno porazdelila med države članice glede na njihovo razvitost. Luksemburg mora tako zmanjšati svoje izpuste za 28 odstotkov, Nemčija za 21 odstotkov, medtem ko je Portugalski dovoljeno 27-odstotno zvišanje izpustov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Dogovori glede naslednika kjotskega protokola
Glavni mehanizem kjotskega protokola je predvsem trgovanje z izpusti toplogrednih plinov. Države, ki proizvajajo manj toplogrednih plinov, lahko presežke prodajajo državam z več izpusti. To naj bi slednje vzpodbudilo k prestrukturiranju njihovih gospodarstev, da bi postala okolju prijaznejša. Na Baliju naj bi zdaj oblikovali dogovor o pogajanjih za sporazum, ki bo nasledil kjotski protokol po njegovem izteku leta 2012. Cilj konference, na kateri sodeluje 10.000 delegatov iz več kot 180 držav, je torej doseči dogovor o začetku pogajanj glede ukrepov za upočasnitev podnebnih sprememb, vsebini teh ukrepov in roku njihove implementacije.
Konferenca se bo zaključila čez tri dni, udeleženci pa za zdaj še niso dosegli pomembnejših dogovorov. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je že opozoril, da bodo naslednji trije dnevi ključni, prepričan pa je tudi, da bodo morale biti sprejete nekatere "težke odločitve". V sredo se sicer na Baliju začenja ministrski del konference, ki se ga bo udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Skupine zelenih aktivistov so sicer vse bolj pesimistične, da bi na Baliju lahko prišlo do kakega pomembnejšega dogovora. Prizadevanja, da bi se razvite države zavezale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 za od 25 do 40 odstotkov glede na leto 1990, naj bi že padla v vodo.
