Bolj kritični so bili do zdravniških zahtev na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer že opozarjajo na "ceno" višjih plač, ki jo bo plačala zdravstvena blagajna. Po Kuštrinovih besedah so izračuni ZZZS neustrezni, saj so uporabljali številko 6000 zdravnikov, medtem ko je po podatkih Fidesa v bolnišnicah in zdravstvenih domovih zaposlenih le okoli 3000 zdravnikov. Sicer pa je, je poudaril Kuštrin, "v zdravstvenem sistemu toliko rezerv, da se višje plače zdravnikov ne bodo poznale ne pri pravicah bolnikov ne pri čakalnih dobah. Isti očitki so s strani ZZZS na nas leteli že leta 1996. Plače so s takratnega razmerja 1 proti 1,9 v primerjavi s povprečno plačo narasle na razmerje 1 proti 2,8 leta 2000, pa ni zato padla nobena pravica, čakalne dobe pa so se krajšale. Rezerv pa je veliko pri javnih naročilih, zdravilih in potrošnem materialu, organizaciji in menedžmentu," je dejal Kuštrin. Med spremembami, za katere se je zavzel Fides in jih je podprl tudi minister Virant, je diferenciacija glede na trajanje specializacije in zahtevnost delovnega mesta, cilj Fidesa pa ostaja razmerje ena proti tri med zdravniško in povprečno plačo (sedanje razmerje je 1 proti 2,3).

Fides se želi o zdravniških plačah pogajati brez sindikata zdravstva in socialnega varstva ter sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, ki sta sicer navedena v preambuli njihove poklicne pogodbe, a kot poudarjajo, nista reprezentativna. Pri tem jih je podprl tudi minister za javno upravo Gregor Virant, četudi je bilo na drugi strani stališče ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se lahko v pogajanja vključita tudi ta dva sindikata. Nad tem, da se bo Fides, kot kaže, pogajal sam, pa je ogorčena predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Nevenko Lekše: "Ustvarjajo segregacijo, saj nekateri sindikati očitno ne moremo sedeti za isto mizo s Fidesom. Da vlada arbitrira, kdo bo sedel na sindikalni strani, pa je nedopustno. Pogajanja se ne bi smela začeti, dokler se ne zagotovi enakopraven odnos."

Vlada jih sicer o tem, da se ne bodo mogli pogajati, še ni uradno obvestila, je povedala Lekšetova. Konec septembra je, kot pravi, sicer določila, da se ima tudi njihov sindikat pravico pogajati o aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike, "očitno pa je besedo zdaj požrla. S tem vlada napada lastni pravni red, saj negira tudi vsebino zakona o sistemu plač v javnem sektorju, prek katere naj bi odpravili nesorazmerja".

Lekšetova ob tem ugotavlja, da bo, če se bo vsak poklic pogajal le zase, konec solidarnosti in preglednosti, saj bo "vsak vlekel le na svoj konec". "Daleč od tega, da bi imeli zdravniki previsoke plače, a v Sloveniji smo se odločili za nov in pravičen plačni sistem za vse javne uslužbence. Univerzitetni poklici so poleg zdravniškega še številni, primerjave med plačami bi morali delati in jih uravnotežiti," je dejala.