Devet izdelkov in storitev je ohranilo isto ceno, trije so se pocenili. Povprečna stopnja podražitve znaša 12,7 odstotka oziroma še enkrat več od uradno zabeležene letne inflacije (5,7 odstotka).
Večjo tabelo si lahko ogledate tukaj.
Med 40 podražitvami se je 22 izdelkov in storitev podražilo za 10 ali več odstotkov, 11 pa za vsaj 20 odstotkov. Na vrhu "črnega seznama" dražiteljev so, tako kot ob prejšnjih merjenjih, storitve, predvsem cvetličarske, lepotne in gostinske, vse bolj pa jih dohiteva tudi trgovina.
Od aprila do decembra je bilo od novih 22 podražitev kar 15 oziroma 68 odstotkov na strani trgovine. Pri hrani se je od aprila podražilo kar 77 odstotkov izdelkov.
Med podražitvami hrane izstopajo orehi in jogurt gozdni sadeži. Od aprila sta se ta dva proizvoda podražila za tretjino, moka je dražja za četrtino, olje za slabo petino. Za več kot 10 odstotkov so se podražili še mleko, salama, jajca, margarina in kruh. Pri storitvah velja omeniti kar 60-odstotno podražitev manikure, dražijo se mizarska dela in lutkovne predstave, še vedno naraščajo tudi cene gostinskih storitev.
Slovenci pijemo najdražje mleko
Pod drobnogled smo vzeli tudi primerjavo nekaterih cen v sosednjih državah, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Primerjava pokaže, da za našo "košarico" največ odštejejo Avstrijci, nekoliko manj Italijani, slovenska "košarica" pa je cenejša od avstrijske za 23 odstotkov. Najmanj morajo odšteti Hrvati. Če upoštevamo samo hrano, pa so razmerja precej drugačna. Tudi zanjo morajo sicer največ plačati Avstrijci, vendar pa Slovenci zaostajamo bistveno manj, Italijane smo praktično že ujeli.
Večjo tabelo si lahko ogledate tukaj.
Podrobnejša primerjava pokaže, da pri nas jemo najcenejše banane in pijemo najcenejšo kokakolo (ta je sicer trenutno v naših trgovinah povsod v akciji), zato pa je po drugi strani mleko Ljubljanskih mlekarn dražje od najpopularnejših blagovnih znamk v vseh treh sosednjih državah.
Glede na povprečno neto plačo si Avstrijci in Italijani privoščijo bistveno več kot Slovenci in Hrvati. Slovenci lahko za isti denar kupimo skoraj dvakrat manj kot Avstrijci, še večje razlike pa nastanejo pri hrani.
S spremembo količine "zamegliš" primerjave
Ko smo februarja izvedli prvo primerjavo cen in ugotovili, da se je naša košarica v povprečju podražila za 3,4 odstotka, medtem ko je bila januarja uradno zabeležena 0,7-odstotna deflacija (zdaj na primer 12,7 odstotka proti 5,7 odstotka), smo za pojasnila zaprosili Statistični urad RS. Tam so nas opozorili, da je njihova metodologija narejena po evropskih kriterijih in da primerjajo cene kar 625 proizvodov v 12 skupinah. Če bi vzeli drugačne artikle, bi dobili drugačne rezultate, so nam povedali. Glede na to, da smo v naš izbor zajeli večinoma najbolj nujne izdelke in storitve, ki jih pogosto kupujemo ali uporabljamo, se pač lahko vprašamo, ali je uradni statistični nabor tudi v resnici bolj merodajen ali ne. Naj opozorimo, da nekateri ekonomisti ocenjujejo, da je v uradni statistiki na primer prevelik delež cen bencinov.
Pričakujemo lahko tudi pripombe ponudnikov s črnega seznama. Že pri prvem merjenju je cvetličar Miha Oblak, pri katerem je bilo treba za rdečo vrtnico po uvedbi evra odšteti dvakrat več denarja kot nekaj mesecev prej, zagotavljal, da gre za drugo vrsto vrtnic. Naš ugovor je, da vrsta in mere niso vidno označene, tisti, ki želi kupiti rdeče vrtnice, pa mora na istem prodajnem mestu namesto 2,50 evra zdaj odšteti 4 evre.
Podobno je na primer pri klementinah ali orehih. Ne glede na to, kakšni so ti izdelki, je dejstvo, da se je njihova cena pri istem prodajalcu na istem prodajnem mestu povečala. Posebno zgodba so pralni praški; cen pralnega praška ariel mountainspring sploh nismo mogli primerjati, saj je proizvajalec spremenil količine. Prodajalec v Maximarketu nam je ob tem pojasnil, da je to pogosta praksa, s katero "zameglijo" primerjavo cen, in nas opozoril, da je treba gledati ceno za kilogram (žal tega ob prvem merjenju nismo vedeli). Prav mogoče je, da bodo dvig cen storitev ponudniki opravičevali s kakšno malenkostno razširitvijo ponudbe, kar pa je brezpredmetno, saj smo primerjali le storitve, ki nosijo enak naziv.
Finančno ministrstvo pričakuje postopno umiritev rasti cen:
