Med enako starimi otroki, katerih starši imajo na primer univerzitetno izobrazbo, in tistimi, katerih starši imajo le končano osnovno šolo, je kar za dve leti razlike v bralnih dosežkih. Glede na raziskavo izpred petih let so sicer napredovali vsi, vendar tisti iz najnižjih skupin zelo malo v primerjavi z vrstniki iz višjih socialnoekonomskih skupin.
Bralni dosežki se v omenjeni raziskavi točkujejo. V enem letu življenja in šolanja otroci dosežejo napredek 40 točk. Kar 80 točk pa v bralnih dosežkih ločuje enako stare slovenske otroke staršev z univerzitetno izobrazbo in tiste, katerih starši imajo dokončano osnovno šolo. "Starši se v tej raziskavi kažejo kot najmočnejši dejavnik bralne pismenosti," pravi Horvatova.
Pomembna so pričakovanja staršev
Starši so zelo pomembni, a ne le zaradi svoje izobrazbe, pravi predstavnik Slovenije v generalni skupščini IEA dr. Janez Justin. "Otroci v družinah z bolj izobraženimi starši preprosto dihajo drugačen zrak," pojasnjuje vzroke za takšne razlike. Po njegovem na otrokove dosežke najbolj vplivajo nevidna pričakovanja staršev, vrednote in merila, kaj je na primer dobra ocena. "Za nekatere je ocena 3 dobra ocena, za druge pa slaba," navaja primer.
Eden od kazalcev, kakšno je socialno ozadje družin, je tudi število knjig, ki jih imajo otroci, pravi Horvatova. Tudi tisti otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so veliko boljši bralci kot tisti, ki je ne, dodaja. Nasprotno pa se po njenih besedah niso pokazale razlike glede na obiskovanje jezikovnih tečajev.
Za manjšanje razlik
"To so stvari, na katere je težko vplivati," o dejavnikih uspeha otrok opozarja dr. Justin. Predsednica nekdanje komisije za razvoj pismenosti dr. Sonja Pečjak pa meni, da bi za najbolj ranljivo skupino otrok na ravni formalnega izobraževanja lahko pripravili kompenzacijske programe. Ti bi nadomestili primanjkljaj, ki ga imajo, dobrodošle pa bi bile tudi neformalne spodbude, ki bi takim otrokom pomagale napredovati.
Projekti, ki spodbujajo bralno pismenost, že obstajajo, pravi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc. Nadaljnjo šolsko politiko pa bo po njenih besedah ministrstvo oblikovalo na podlagi nacionalne strategije razvoja bralne pismenosti pa tudi na podlagi rezultatov raziskav, kot je ta, ki pomeni pomembno orientacijo.