Prve dni novembra je skupina posameznikov predstavila javnosti novoustanovljeni Zavod Varna pot (http://varna.pot.si, telefon 05/995-50-22), združenje žrtev prometnih nesreč. Pobudnika ustanovitve in glavna akterja sta dr. Klemen Grablovec in naš sogovornik Robert Štaba. Zadnji je na področju preventive v cestnem prometu v svoji poklicni karieri delal tako v policiji, na ministrstvu za notranje zadeve in na prometnem, Svetu za preventivo in vzgojo ter dela sedaj na tem področju v Avto-moto zvezi Slovenije.

Najpomembnejši korak pri ustanovitvi združenja za pomoč žrtev prometnih nesreč je bila tragična nesreča vašega otroka?

»Dne 23. aprila letos, na svetovni dan varnosti v prometu, je Nejo povozil pijani voznik. Šel sem v Klinični center in prosil prijatelja Klemena Grablovca, da mi pomaga pri korakih v bolnici, da bi mi iz prvih ust povedal o teži poškodbe. Takoj mi je bilo jasno, da je zelo težka. Ko sva odhajala iz Kliničnega centra in so bile prognoze za hčerkino življenje dokaj slabe, sva vedela, da morava nekaj narediti. Zavedla sva se, da morava to bolečino, ki je v slovenskem narodu, prenesti na plano, da enkrat rečemo: dovolj je. Jutri se lahko nekaj podobnega zgodi vam, vašemu sorodniku ali prijatelju, meni.«

Ker ste bili prepričani, da se vam ne more zgoditi?

»Verjetno sem bil tudi jaz tako kot večina mojih kolegov policistov, ki smo posredovali v najhujših prometnih nesrečah in smo s prometnih nesreč ter na njih tudi hitro vozili, povsem prepričan, da se to dogaja drugim, nam se ne more. Nenadoma pa ugotoviš, da si lahko žrtev tudi ti.«

Ravno v tem je temeljni problem, da je vsak prepričan, da se njemu to ne more zgoditi. Ko se vedemo objestno na cesti ali če smo pod vplivom alkohola, nas je strah le tega, da bi nas dobili policisti. Ne zavedamo pa se možnih posledic. O tem sploh ne razmišljamo.

»To je eno temeljnih napačnih razmišljanj. Ne zanima me, kakšna je kazen. Smisel vsega je, da mi, družba, pravilno ocenimo, kaj je prav in kaj ne. Najhujše odklone v prometu je treba identificirati in najti način za njihovo odstranitev s cest. Predvsem z višjo kulturno ravnijo v prometu.«

Pri nas pa je kršitev predpisov v cestnem prometu družbeno sprejemljivo dejanje, če pa se zgodi nesreča, je človek imel smolo.

»Celo več. Tak človek se v tem sistemu obrne kot žrtev. In to je tragika. Ampak ljudje želijo o tem spregovoriti, številnim ni vseeno. Samo v prvih dneh po predstavitvi smo imeli na spletni strani več kot 40.000 obiskov. Ljudje preprosto želijo korak naprej. Želijo se pogovarjati, želijo povedati svoje tragične zgodbe. Na cesti in tudi kasneje na sodiščih. Ti ljudje so doživeli težke zgodbe, imajo kalvarije za sabo, potem pa jih pravosodje vleče deset let za nos in jim vedno znova odpira delno zaceljene rane. Pravni sistem reševanja takih primerov mora biti jasen in hiter, s kaznijo se mora povedati, da nekaj ni normalno.«




V tiskanem članku preberite še:
  • Kakšen je bil odmev med žrtvami?
  • Konkretneje o ciljih združenja
  • Je zviševanje kazni rešitev?


V Nedeljskem preberite še:
  • Boter tajkunizacije napovedal vojno tajkunom
  • Prihaja čas džungle in divjih zveri
  • Ogenj: Bi gasilci na Kornatih lahko preživeli?
  • Iskrica: Kako lep je občutek, da v nesreči nisi sam
  • Božičnica za naše bralce ...
  • Pretresljivi feljton (3): "Kar pozabi na konvencijo, nobenih pravic nimate!"


In še:
  • Primorska: Pokrajina s himno, a brez imena
  • Znamenitosti: Vodi Aljažev stolp, sledi mu Franja
  • Maskota: Škoda, ker Vučko ne grize
  • Aleksander Lucu: Vatikanska maša Rejca
  • Predvolilne kampanje: Primorske specialitete "a la Popo"
  • Stolnica: Miklavž se je vrnil