Veliko dela pa imajo mestni urbanisti, ki v okviru priprav dolgoročnega prostorskega načrta MOL celovito in sistematično opredeljujejo območja, ki naj bi jih v prihodnje namenili za prijetno in koristno vrtičkarsko dejavnost. Le da ne bo več dolgo prepuščena stihiji.
Vrtičkarska območja še neznanka
Tomaž Souvan z mestnega oddelka za urejanje prostora je povedal, da se kot najustreznejša za vrtičkarstvo kažejo večja območja, kjer mesto prehaja v svoje rekreacijsko in naravno zaledje, predvsem na robovih urbanih kompleksov; manjša pa med urbanim tkivom, v kombinaciji z drugimi mestnimi zelenimi površinami. "V izvedbenem prostorskem načrtu, ki bo razgrnjen predvidoma v začetku prihodnjega leta, bodo območja, kjer bodo dovoljeni vrtički, opredeljena kot posebna namenska raba, bodo pa tudi enotno urejena in opremljena," je pojasnil Tomaž Souvan.
Trenutno poteka tudi raziskava o vrtičkarstvu v MOL kot viru onesnaževal v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi, ki jo je naročilo mesto, izvajajo pa jo kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z JP Vo-Ka in znanstveno raziskovalnim centrom Sazu. Načelnica mestnega oddelka za varstvo okolja Alenka Loose ocenjuje, da bo ta raziskovalni projekt, za katerega je MOL doslej namenila približno 83.000 evrov, zaključen sredi prihodnjega leta. Iz vmesnih poročil so na voljo že nekateri prvi rezultati, ki kažejo, da ljubljanski vrtičkarji v glavnem ne uporabljajo fitofarmacevstkih sredstev. Škodljivejša je njihova postranska (bivalna) dejavnost na vrtičkarskih parcelah, ki se zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda (nelegalne vrtine za črpanje vode, odvajanje fekalij) kaže v prisotnosti zdravil, holesterola in hormonskih preparatov ter v mikrobiološki onesnaženosti podzemne vode. Takšen vpliv dosedanjih vrtičkov na kakovost podzemne vode že napeljuje na sklep, da vrtičkarska območja ne sodijo v območja črpališč pitne vode.
Vrtičkarji niso bili pripravljeni sodelovati
V okviru tega projekta so študenti in raziskovalci anketirali 302 vrtičkarja iz 12 vrtičkarskih območij v Ljubljani. Zaradi nepripravljenosti številnih vrtičkarjev, da bi sodelovali v raziskavi, in da bi pri njih vzeli vzorce tal in vrtnin, so od skupno predvidenih 35 izločili kar 23 vrtičkarskih območij. Vseh podatkov iz ankete še niso obdelali.
Dosedanje analize vrtičkov, s katerih so vzeli vzorce, so pokazale pretirano založenost tal s fosforjem in magnezijem, v manjši meri tudi s kalijem, kar pa ni problematično, ker se ti elementi dobro vežejo v talni substrat, dva odstotka vrtičkov pa sta bila prenasičena z nitrati. Od sto vzetih vzorcev tal so le v enem naleteli na fitofarmacevtska sredstva, v večini pa so bila tla zelo dobre kakovosti. Problematično je, da so tla vrtičkov močno onesnažena s svincem, pa tudi s kadmijem in cinkom. Ponekod so našli tudi krom, nikelj, arzen in kobalt. Raziskovalci so ugotovili, da je teh kovin na ljubljanskih vrtičkih veliko več kot na kmetijskim zemljiščih v okolici Ljubljane.
Od vseh odvzetih vzorcev vrtnin (endivija in radič) je le en presegal mejne vrednosti svinca, v enem je bilo preveč nitratov, pretirane rabe fitofarmacevtskih sredstev v vrtninah pa niso zaznali.
