Sledi tek na Pohorje od Pohorske vzpenjače do Bellvueja (3,8 km, 725 m višinske razlike), tek iz Kobarida pod Krn z dolgoletno tradicijo in Miklavžev tek v Tuhinju. Vsi pričakujejo čez 100 tekačev. Okoli 60 gorskih tekov je po vsej Sloveniji v celem letu. V novembru in decembru ima Atletska zveza Slovenije (AZS) od tekaških prireditev na koledarju samo izbirno tekmo v krosu v Velenju za nastop na evropskem prvenstvu - a še to le za mladinski kategoriji.
To je podatek za boljše razumevanje, kako razširjeni in popularni so gorski teki v primerjavi z ostalimi teki. Teki na srednje in dolge proge so velika "rak rana" celotne slovenske atletike, čeprav Helena Javornik in Roman Kejžar še rešujeta ugled. Prav ljubljanski maraton je bil ogledalo tega. Večina najboljših v maratonu in polmaratonu je dočakala svoj zvezdni trenutek v gorskih tekih. Daneja Grandovec, druga Slovenka na ljubljanskem maratonu, je bila letos šesta na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih. Najboljše tri na 21 kilometrov v Ljubljani so bile Mateja Kosovelj, Valerija Mrak in Lucija Krkoč, odlične gorske tekačice. Med tekači na 21 kilometrov sta najboljša Mitja Kosovelj in Peter Kastelic tudi bolj znana iz gorskih tekov, čeprav sta tudi na ravnini v vrhu. Državni prvak v maratonu Boštjan Hrovat je stalni reprezentant v gorskih tekih.
Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta AZS, je pred kratkim razkril svoje razmišljanje, da v gorske teke odhaja vse preveč mladih tekačev, ki bi sicer morali nastopati predvsem na stezi. "V gorskih tekih je lažje priti do uspehov. Na tartanu pa nihče več noče v boj z afriškimi atleti, niso pripravljeni garati in iščejo lažje poti. Gorski tek bi moral biti le dopolnilo štadionskim tekom, pa še to za starejše tekače," je razlagal dolgoletni atletski delavec iz Velenja nekaj dni po našem komentarju, zapisanem po teku na Šmarno goro. Ključni stavek je bil, da si vrh AZS ni želel kolajn s svetovnega prvenstva v gorskih tekih. Tedaj se je zdelo domala nerazumljivo, zakaj je vodilnim možem praktično vseeno, če so doma ostali najboljši Mitja in Mateja Kosovelj ter Lucija Krkoč.
Prav iz Steinerjevega razmišljanja je mnogo lažje razumeti, zakaj ima predsednik združenja za gorske teke Tomo Šarf med botri v vrhu AZS neomajno podporo, ko po svoje sestavlja reprezentanco brez najboljših. In da (ne)nastop na izbirni tekmi sploh ni bil tehtni razlog, zaradi katerih sta Kosoveljeva in Krkočeva že drugo leto zapored ostali doma. Steiner, kot predsednik strokovnega sveta in ostali dajejo Šarfu tiho podporo le zato, ker si močnih in odmevnih gorskih tekov sploh ne želijo.
"Nobena atletska zveza gorskih tekov nima na prednostni listi. To je vendar jasno," je Tomo Šarf dejal na ljubljanskem maratonu.
