V tem članku ne boste odkrili nobene revolucionarne metode za hujšanje. Upam pa, da boste hitreje spregledali, v čem je trik trgovcev lažnih obljub, in nehali naivno verjeti vanje ter začeli težave s prekomerno težo reševati na učinkovit, zdrav in dolgoročen način.
Ne vlecite se za nos!
Ne nasedajte več polresnicam (lažem), ki jih ponujajo trgovci "čudežnih" izdelkov. Mehanizem učinkovanja določenega izdelka je izmišljen ali delno resničen, a vzet iz konteksta, poleg tega pa stvar podprejo z mnenji strokovnih in svetovno pomembnih raziskovalnih ustanov, ki so seveda izmišljene. Ne pustimo se jim vleči za nos, raje se naučimo osnov energetske presnove in se ravnajmo po njih.
Zakaj sploh jemo?
Jemo zato, da v telo vnašamo energijo in snovi, ki so potrebne za njegovo delovanje. Da na to ne pozabimo, nas je narava opremila z občutkom lakote in občutenjem ugodja pri hranjenju. Če tega mehanizma ne bi imeli prirojenega, se ne bi tako pehali za "vsakdanjim kruhom" in bi zaradi tega že zdavnaj izumrli. Ta naravni mehanizem nam lahko ob izobilju hrane, če ga ne znamo primerno uravnavati, predstavlja grožnjo. In res ima vedno več ljudi motnje hranjenja. Na eni strani je debelost, kjer je ugodje pri hranjenju tako močno, da preglasi vse zavorne mehanizme, ravno nasprotno pa je pri anoreksiji, ki pomeni izgubo občutka ugodja pri hranjenju, saj ga preglasi močnejši občutek krivde, ki jo oseba čuti samo zato, ker jé.
Nepremišljeno s figo v žepu
Vzrok, da je pri hujšanju mnogo ljudi neuspešnih, je verjetno v tem, da se hujšanja lotijo nepremišljeno, pogosto pa tudi s figo v žepu. Res je, da ima vsak človek drugačno presnovo in porabo energije, vendar to ni pravi razlog za opravičevanje debelosti. Kaj pa mene briga, kaj ima nekdo na krožniku in koliko lahko poje, pa se vseeno ne zredi. Pomembno je, da se zavedam, kaj in koliko potrebuje moje telo. Pri tem drži misel prijatelja Slavka Črneta, ki pravi: "Vsak človek je svoja fabr'ka dreka."
Osnovni mehanizem
V telo vnašamo energijo, ki je shranjena v vezeh ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Pri tem so ogljikovi hidrati in maščobe glavni prenašalci energije. Beljakovine so vključene v energijsko presnovo šele pri stradanju ali ko je v prehrani premalo ogljikovih hidratov.
Če v telo vnašamo preveč ogljikovih hidratov in maščob, se začnemo rediti. Presežek vnosa energije se namreč shranjuje v maščobah. Da pa teh presežkov ne ustvarjamo, ni pomembno samo, koliko in kakšno hrano pojemo, ampak tudi, na koliko obrokov jo razdelimo čez dan in koliko energije porabimo na dan.
Katero hrano jesti?
Če želimo zmanjšati zaloge odvečne energije, je dobro, da zmanjšamo vnos mastne hrane (mastno meso, ocvrta hrana) in hrane, ki vsebuje veliko enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarije, sladke pijače...). Takšna hrana je načeloma okusnejša in energijsko bogatejša, vendar vsebuje zelo malo vitaminov, mineralov in vlaknin. Naj se zdi še tako paradoksalno, vendar nam lahko kljub zelo velikemu vnosu nekakovostne hrane primanjkuje življenjsko pomembnih snovi, kot so vitamini in minerali. Jejmo torej raznovrstno hrano, ki vsebuje predvsem sestavljene ogljikove hidrate in je bogata z vitamini in minerali (zelenjava, sadje, izdelki iz polnozrnate moke...). Seveda ne smemo pozabiti na beljakovine - od 0,8 do 1,3 grama na kilogram telesne teže na dan (ribje meso, pusto meso, mlečni izdelki, stročnice, semena) - in na kakovostne nenasičene maščobe (olja rastlinskega izvora).
Kako pogosto jesti?
Dobro je, da hrano razdelimo na več manjših obrokov (na primer pet na dan). Na tak način se izognemo velikemu presežku energije v krvi, ki sicer nastane po večjem obroku. Glavna težava enostavnih ogljikovih hidratov je tudi v tem, da se hitro prebavijo in jih je v krvi lahko hitro preveč. Presežki energije v krvi pa spodbudijo shranjevanje energije v maščobnih celicah.
Koliko gibanja potrebujemo?
Čim večkrat (vsaj štirikrat na teden) se gibajmo tako, da pri tem sodeluje vse telo, saj je takšno gibanje energijsko potratnejše. Pri teku na primer porabimo približno 10 kilokalorij (kcal) energije v minuti, kolesariti ali hoditi pa moramo za enako kalorično porabo približno dvakrat več. Z vajami za moč (na primer trebušnjaki) ne boste porabljali veliko energije, saj so pri njih dejavne le določene mišice in še te le kratek čas. Ne mislite si, da boste shujšali samo, če se boste več gibali, pri tem pa ne boste pozorni na prehrano. Gram maščobe ima približno 9 kcal, gram ogljikovih hidratov pa 4 kcal energije. Na primer, ko pojemo big mac, smo energetsko bogatejši za 530 kcal, torej za količino kalorij, ki jo porabimo v eni uri teka ali v skoraj šestih urah sedenja. Zdaj pa dober tek!
