Študija, v kateri je skupina londonskih raziskovalce skenirala možgane, je pokazala, da hormon peptid YY, ki reguliran apetit, povzroča bolj zapleteno dogajanje v možganih, kot so menili doslej. Ne deluje samo na dele, ki regulirajo zadovoljevanje osnovne potrebe organizma po hrani, pač pa so povezane tudi s centri za užitek in nagrajevanje.
Peptid YY javi možganom vnos hrane v telo
Peptid YY se izloča iz črevesja in možganom signalizira, da je „telo dobilo hrano“. Znanstveniki ga poznajo že dolgo in ga tudi poskušajo uporabiti pri zdravljenju debelosti. Ena od možnosti je nosni razpršilec, v katerem je omenjeni hormon. S poskusi na živalih so pokazali, da je hormon za apetit povezan s hipotalamusom in nižjimi možganskimi predeli. Enako velja za človeka, pri katerem pa je dogajanje precej bolj kompleksno. Hormon so našli tudi v možganskih centrih, ki so povezani z občutki vsestranskega ugodja in nagrajevanja, predvsem v orbitofrontalnem korteksu.
Orbitofrontalni korteks nadzoruje apetit
Pokazalo se je, da manj kot so testne osebe pojedle, večje so bile spremembe v njegovi aktivnosti. V študiji je sodelovalo osem moških z normalo telesno težo. Po 14 urah brez hrane so jim vbrizgali hormon peptid YY ali placebo in jim z MMR napravo pregledali možgane. Pokazalo se je, da je vnos hormona spodbudil enake možganske center kot vnos hrane, orbitofrontalni korteks pa je temu primerno narekoval prehrambeni vzorec.
Študij je tudi pokazala, da je prehranjevanje človeka mnogo bolj kompleksni proces kot zgolj vnašanje hranilnih snovi v telo.
