Dosmrtni zapor bi lahko po novem sodišča izrekala obtoženim za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo, brez te spremembe pa Slovenija ne bi mogla izvršiti dosmrtne zaporne kazni, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče, ker veljavni kazenski zakonik takšne kazni ne pozna. Poleg tega je dosmrtna kazen predvidena za najmanj dve kaznivi dejanji naklepnega umora, za katerega sedanja zakonodaja predpisuje 30-letno zaporno kazen. Vendar, tako pravosodni minister, "to še ne pomeni, da se bodo dosmrtne kazni tudi izrekale".
Spremembe kazenskega zakonika so plod dveletnega dela tričlanske delovne skupine in razprav, ki so o tem tekle zadnja leta. Ob tem je Šturm zatrdil, da so pri pripravi predloga upoštevali mnenja pravne stroke, čeprav smo že včeraj poročali, da precej pravnih strokovnjakov nasprotuje dosmrtni kazni. Minister tudi ni želel razkriti, kdo so člani delovne skupine, izvedeli pa smo, da so spremembe pripravljali vrhovni sodnik dr. Mitja Deisinger, dr. Vid Jakulin z ljubljanske pravne fakultete in dr. Ivan Bele z mariborske pravne fakultete.
Malce neobičajno je, da je hkrati z delovno skupino na ministrstvu projekt o potrebnih spremembah kazenskega zakonika pripravljala tudi skupina pravnih strokovnjakov iz akademske sfere, ki jo vodi dr. Alenka Šelih z ljubljanske pravne fakultete. Njihov predlog sprememb je minister Šturm dobil ravno včeraj, vendar se z njim še ni seznanil, dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, ki je sodeloval v skupini več kot desetih pravnih strokovnjakov, se je ob tem vprašal, zakaj ni minister počakal, da bi se skupini uskladili. Presenetilo ga je tudi, da so nekateri člani skupine z ministrstva sodelovali v akademski skupini, čeprav nihče iz slednje tega ni vedel. Predloga obeh skupin sta v izrazitem nasprotju, saj se akademska zavzema za vrnitev najdaljše kazni zapora na 20 let.
Petrovec je zatrdil tudi, da rimski statut nobene od držav podpisnic ne zavezuje k sprejetju dosmrtne kazni in celo, da je "sklicevanje na to povsem v nasprotju s tistim, kar piše v statutu". Slovenija dosmrtne kazni ne potrebuje, je še poudaril Petrovec in dodal, da se zna kljub temu zgoditi, da bo večinski del stroke s svojim mnenjem znova osamljen, ko bo o spremembah razpravljal parlament.
