S tem pa sumov korupcije komisija ni ovrgla, saj se do ravnanja Tadeja Vebra, zunanjega svetovalca ministra za kulturo Vaska Simonitija in solastnika Gradisa BP, ker ta ni javni uslužbenec, ni opredelila."Ministrstvo za javno upravo bomo zato pozvali, naj spremeni predpise, da bodo za vse zunanje sodelavce vseh državnih organov veljala določila kodeksa za javne uslužbence. Če bi se namreč opredelili do vloge Vebra, bi ugotovili, da je šlo za čisti konflikt interesov in bi najverjetneje rekli, da je šlo za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije," opozarja Kos.
Ministrov svetovalec Veber pri obnovi Opere namreč ne nastopa samo v dvojni vlogi svetovalca ministra in enega od lastnikov podizvajalca Gradis BP, ampak je sodeloval tudi pri izbiri SCT in Vegrada, ki sta kasneje za izdelavo projektno tehnične dokumentacije plačala njegovo podjetje. Poleg tega je bil odgovorni projektant dokumentacije Vukašin Ačanski direktor in solastnik Gradisa BP ter Vebrov tast.
Po drugi strani ministrstvo za kulturo po mnenju komisije ni ravnalo koruptivno, saj podizvajalca Gradis BP ni izbralo neposredno, ampak je posel izdelave projektno-tehnične dokumentacije to podjetje pridobilo prek Vegrada in SCT, glavnih dveh izvajalcev obnove Opere.
Ministrstvo uradno tudi ni vedelo za podizvajalca, saj ga ti dve podjetji v postopku javnega naročanja nista prijavili, ker vrednost posla ni presegla 10-odstotnega praga vrednosti celotnega javnega naročila, ki ga je v razpisni dokumentaciji določilo ministrstvo.
Ker sta SCT in Vegrad za prvo fazo obnove prejela 3,5 milijona evrov, bi po kriteriju ministrstva morala prijaviti le podizvajalce, katerih posli bi presegli 350.000 evrov, po zakonu o javnem naročanju pa naročnikom od ponudnikov sploh ni treba zahtevati seznama podizvajalcev.
