»Po zakonu o vodah bi moral biti obrežni pas ob Kamniški Bistrici v širini 15 metrov prost. Tako pravi tudi občinski lokacijski načrt za območje Kamniške Bistrice, ki ob vodi načrtuje obojestranske sprehajalne in rekreacijske površine ob vodi,« pojasnjuje Černagoj in dodaja, da občina kljub temu ne stopi na prste zasebnim lastnikom parcel, ki v praksi ravnajo drugače in sprehajalcem ob sotočju Bistrice in Rače onemogočajo prehod do desnega brega Rače.
Na občinski svet je naslovil tudi vprašanje, zakaj lahko lastnik novogradnje postavi ograjo vzdolž nasipa, čeprav bi jo moral od občinske poti na nasipu odmakniti najmanj dva metra, in zakaj občina ne posreduje pri republiškemu inšpektorju za vode, da se navedene ovire odstranijo?
Na občini Domžale odgovarjajo, da so za obvodni svet pristojni republiški inšpektorji za okolje in prostor. Dodajajo, da je na izpostavljenem območju dovoljena le gradnja enostavnih objektov, ki ne onemogočajo kasnejše izvedbe ureditve v skladu z določili lokacijskega načrta. Zato naj bi bilo ob upoštevanju zakonsko določenih odmikov od vodnih zemljišč (15 in 5 metrov) ograje dovoljeno postavljati. Dodajajo, da so na levem bregu Kamniške Bistrice ob sotočju reke Kamniške Bistrice in Rače zemljišča v zasebni lasti. »Četudi gre za varstvene pasove reke, ki morajo biti proste stvari, so še vedno zasebne površine in je javna raba dovoljena le, če se tako odloči lastnik,« pojasnjujejo in dodajajo, da se tudi občinska kolesarska pot, ki je kategorizirana z odlokom o kategorizacije občinskih javnih cest, na levem bregu Kamniške Bistrice konča pri javni poti skozi Podrečje pri Elektro Ljubljana. Naprej v smeri proti Rači so parcele v zasebni lasti in niso odmerjene za javno pot, prav tako pa ta del tudi ni kategoriziran.
